Jedro

V tem je namreč bistvo postopka po uradni dolžnosti: sodišče ne odloča o predlogu ali pobudi, ampak na podlagi informaciji, ki jih je pridobilo, samo ugotavlja obstoj razlogov za uvedbo postopka za postavitev osebe pod skrbništvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se po uradni dolžnosti uvede postopek za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo (I.), hkrati pa je združilo v enotno obravnavanje ta postopek s postopkom N 666/2020, pobuda za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo (II.).

2. Zoper I. točko sklepa se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec, ki predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da sklene, da se postopek za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo ne uvede, oziroma, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je postavitev pod skrbništvo huda omejitev človekovih pravic, ki osebi onemogoča samostojno odločati o svojih pravicah in koristih ter samostojno oblikovati voljo, zato je potrebno pri vsaki taki omejitvi človekovih pravic in svoboščin izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo morajo biti zatrjevane okoliščine, ki s stopnjo verjetnosti izkazujejo, da oseba zaradi nerazsodnosti oziroma zmanjšane razsodnosti ne more trajno skrbeti za svoje pravice in koristi, ne da bi pri tem zanjo nastala škoda oziroma, da so njene pravice in koristi neposredno ogrožene. Pritožba meni, da nobena od pobud v tej zadevi tega ne vsebuje. Zainteresirana oseba mora vsaj zatrjevati okoliščine zaradi katerih se oseba postavi pod skrbništvo, na podlagi tako zatrjevanih okoliščin pa potem sodišče sklepa na utemeljenost predloga za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti. Sodišče je v sklepu le zapisalo, da iz obeh pobud izhaja, da se je že v postopkih, vodenih pred Okrožnim sodiščem v ... izpostavilo kot sporno vprašanje procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca in da mu je že bil tudi imenovan začasni zastopnik. Iz pobudi CSD priloženega mnenja izvedenca psihiatrične stroke je razvidno, da nasprotni udeleženec zaradi svojega psihotičnega doživljanja ne razume pomena in posledice svojih dejanj in tudi ne prepovedi, ki mu jih je v drugih postopkih že odredilo sodišče. V postopku ni bilo zatrjevano, da nasprotni udeleženec zaradi nerazsodnosti ali zmanjšane razsodnosti ne more trajno skrbeti za svoje pravice in koristi, ne da bi pri tem zanj nastala škoda oziroma, da so njegove pravice in koristi neposredno ogrožene. Prav tako ni zatrjevano, da je nezmožnost poskrbeti za svoje pravice in koristi trajna – iz priloženega izvedeniškega mnenja pa izhaja, da gre pri nasprotnem udeležencu za začasno stanje in da je v primeru ustreznega kontinuiranega psihiatričnega zdravljenja možno pričakovati, da bo nasprotni udeleženec sposoben poskrbeti za svoje osnovne pravice in koristi. Ker pobudi nista popolni, bi ju sodišče prve stopnje moralo zavrniti kot neutemeljeni. Zavrniti bi ju moralo tudi zato, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po tretjem odstavku 57. člena Zakona o nepravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZNP-1) sodišče začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo tudi po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeno osebo postaviti pod skrbništvo.

5. V postopku po uradni dolžnosti, sodišče ne odloča o utemeljenosti predloga, saj tega v takem postopku sploh ni. Sodišče le presodi okoliščine, s katerimi je bilo seznanjeno, in če iz teh verjetno izhaja utemeljen razlog za postavitev osebe pod skrbništvo, po uradni dolžnosti uvede postopek, v katerem pa se bodo ugotavljale okoliščine iz prvega odstavka 262. člena Družinskega zakonika2 (v nadaljevanju: DZ). Ko sodišče presoja verjetno utemeljenost razloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, ne izhaja le iz besedila pobude za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ampak presoja vse informacije, ki jih ima na voljo. Če torej kateri od elementov v pobudi ni zatrjevan, ne pomeni, da pobuda ni utemeljena, kot v pritožbi meni nasprotni udeleženec, ampak je sodišče dolžno po uradni dolžnosti preveriti, če morebiti izhaja verjetna utemeljenost za postavitev osebe pod skrbništvo iz prilog pobude (npr. iz izvedeniškega mnenja, če je priloženo,...). V tem je namreč bistvo postopka po uradni dolžnosti: sodišče ne odloča o predlogu ali pobudi, ampak na podlagi informaciji, ki jih je pridobilo, samo ugotavlja obstoj razlogov za uvedbo postopka za postavitev osebe pod skrbništvo.

6. Sodišče prve stopnje je res nekoliko skopo zapisalo, da vse do sedaj prejete informacije kažejo, da je potrebna celovita in konkretna presoja stanja nasprotnega udeleženca in posledično ugotovitev, ali je nasprotnega udeleženca potrebno postaviti pod skrbništvo, pa vendarle takšna ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja iz dokumentacije v spisu. Sodni izvedenec psihiatrične stroke prim. dr. A. A. v izvedeniškem mnenju, ki ga je izdelal v nepravdni zadevi Okrožnega sodišča v ... V N 1035/2019, ugotavlja, da gre pri nasprotnem udeležencu za razvoj psihotične motnje z nanašalno in preganjalno vsebino. Glede svoje blodnjavosti je popolnoma nekritičen, tako da ne uvideva in ne prepoznava, da so njegova bolezenska prepričanja v neskladju z realnostjo, ki je zanj njegovo blodnjavo doživljanje, v to je prepričan in ga ne doživlja kot bolezenskega. Njegove reakcije in grožnje kažejo, da se njegova bolezenska prepričanja poglabljajo in širijo. Izvedenec ugotavlja tudi, da nasprotni udeleženec ni sposoben razumeti pomena sodnih postopkov in očitkov3, ki iz tega sledijo, zato je pričakovati, da bodo vsi nadaljnji ukrepi sodišča zanj le potrditev njegovih prepričanj o zaroti proti njemu, v katere bo sčasoma vključeval vse več posameznikov, struktur in institucij. Opozarja, da je blodnjava motnja eno izmed duševnih stanj, ki jih je z odlašanjem zdravljenja vedno težje ustrezno obravnavati in izboljšati, zato bi se moral nasprotni udeleženec čim prej vključiti v kontinuirano psihiatrično zdravljenje. Iz izvedeniškega mnenja istega izvedenca, ki je bilo izdelano v nepravdni zadevi Okrožnega sodišča v ... II N 21/2019 izhaja poleg psihotične motnje nasprotnega udeleženca tudi velika verjetnost razvoja shizofrene motnje (panaroidna shizofrenija).

7. Ali nasprotni udeleženec zaradi opisanih težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sam brez škode zase ni sposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi in na katerih področjih, bo sodišče ugotavljalo v nadaljevanju tega postopka (prvi odstavek 262. člena DZ). Z izpodbijanim sklepom je zgolj odločilo, da se postopek ugotavljanja teh okoliščin prične. Zato bodo vse pritožbene navedbe pomembne v nadaljevanju tega postopka, do njih pa se bo sodišče vsebinsko opredelilo v končnem sklepu oziroma odločitvi4. 8. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku5 v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Uradni list RS, št. 16/2019. 2 Uradni list RS, št. 15/2017 s spremembami. 3 To izpostavlja tudi pritožba, ki takšni ugotovitvi ne nasprotuje. 4 VSL Sklep II Cp 1498/2020. 5 Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.