Jedro

Pri posameznih delih stavbe, ki so v zemljiški knjigi že vpisani, sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne ugotavlja lastninskega stanja in ne posega vanj ter ne ugotavlja obstoja ali neobstoja stvarnih ali drugih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na teh delih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je združilo nepravdna postopka II N 374/2014, ki se nanaša na vzpostavitev etažne lastnine na stavbi 346 k.o. 0000-... in II N 288/2016, ki se nanaša na vzpostavitev etažne lastnine na stavbi 378 k.o. 0000-.... Ugotovilo je, da je v zemljiški knjigi pri stavbi št. 346 že vpisana nedokončana etaža (že vpisani posamezni deli in njeni skupni deli) in odločilo, da se z vzpostavitvijo etažne lastnine z navedenim sklepom navedeni vpis v zemljiški knjigi izbriše (tč. III izreka sklepa), vzpostavilo etažno lastnino na omenjeni stavbi, tako da je določilo posamezne dele (tč. IV in V izreka izpodbijanega sklepa), določilo splošne skupne dele stavbe (tč. VI izreka izpodbijanega sklepa) in ugotovilo obstoj lastninske pravice za vsak posamezni del omenjene stavbe (tč. VII izreka izpodbijanega sklepa). Enako odločitev je sprejelo tudi glede stavbe št. 378 k.o. 0000-.... Odločilo je še, da se sklep izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (tč. XIII izreka izpodbijanega sklepa).

2. Udeleženka Mestna občina Ljubljana je zoper odločitev v točkah IV, VI in XIII izreka, v delu, ki se nanaša na parceli št. 3027 in 3028 k.o. 0000 - ..., vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, napačne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi v omenjenem delu, torej v delu, v katerem je bilo odločeno o parcelah št. 3027 in 3028. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče napačno vzpostavilo lastninsko pravico v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe 346 v ustreznih solastniških deležih na parcelah št. 3027 in 3028 k.o. 0000 - ... Sodišču prve stopnje očita, da je z razdružitvijo postopkov povzročilo, da je zadeva postala nepregledna, saj se vsi štirje postopki nanašajo na iste nepremičnine na S. ulici 1 in S. ulici 1a, torej na isti prostor, kjer se vzpostavlja etažna lastnina in ugotavlja pripadajoče zemljišče. Sodišče bi moralo vse navedbe in dokazne listine iz vseh štirih spisov obravnavati celovito in enotno, da bi lahko prišlo do končne in pravilne odločitve. Sodišče ni povzelo ključnih navedb njenega odgovora na predlog. Iz teh izhaja, da ima prva nasprotna udeleženka lastninsko pravico na dvoriščnih objektih in sicer na celotni stavbi št. 0000-356, ki ima en posamezen del in stoji na parc. št. 3027 (stavbišče) ter na delu stavbe št. 0000-396, ki stoji na parc. št. 3028 (stavbišče). Ključno vprašanje v tem postopku leži v odgovoru, ali zemljiški parceli 3027 in 3028 k.o. 0000–... predstavljata splošni skupni del stavbe št. 346 k.o. .... Sodišče je temu vprašanju pritrdilo, kar pa ne ustrezna resničnemu dejanskemu in katastrskemu stanju. Sodišče bi moralo ugotoviti, da zemljiškoknjižno stanje objekta št. 346 ne ustreza dejanskemu stanju katastra ter da omenjeni parceli nista skupna dela stavbe, ampak je parcela 3027 splošni skupni del stavbe 356, parcela št. 3028 pa splošni skupni del stavbe 396. Omenjeni stavbi nista v etažni lastnini in nista neločljivo povezani z etažno lastnino. Pravnega naslova za pridobitev omenjenih parcel etažni lastniki niso izkazali niti dokazovali. Tudi sodišče ga ni ugotavljalo. Prva nasprotna udeleženka je izkazovala pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na omenjenih parcelah in na njih stoječih stavbah. Iz seznama stanovanj in poslovnih prostorov, ki ga prilaga pritožbi izhaja, da sta bila na obeh prostorih na navedenih nepremičninah najemnika. Zaključuje, da je več kot očitno napačno, da parc. št. 3027 in parc. št. 3028 k.o. ... predstavljata splošna skupna dela stavbe št. 346 k.o. ... na naslovu S. ulica 1, Ljubljana.

3. Predlagateljica in udeleženci B. K., B. B., I. Z., G. C., N. R., I. K. in M. S. so odgovorili na pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagali, da jo v celoti zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče odločalo o vzpostavitvi etažne lastnine v položaju t.i. nedokončane etažne lastnine. Po 3. točki tretjega odstavka 17. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine in ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) gre za tak položaj, če je stavba vpisana v zemljiški knjigi in je na njej nastala etažna lastnina pred 1. januarjem 2003, vendar v zemljiški knjigi niso vpisani vsi posamezni ali skupni deli stavbe ali niso vpisani idealni deleži solastnine na skupnih delih stavbe.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je etažna lastnina v obravnavani stavbi (Ljubljana, S. ulica 1 oziroma stavbi 0000-346) nastala v okviru postopka nacionalizacije1, ko so bile iz nacionalizacije izvzeta vsa stanovanja v zgradbi. Takratna zakonodaja je omogočala pridobitev lastninske pravice na posameznih stanovanjih2 kot delih stavbe in skupno lastnino oziroma skupno pravico rabe (na stavbah v družbeni lastnini)3. Kasneje je Stanovanjski zakon (SZ)4 skupne dele stavb v etažni lastnini opredelil kot solastnino in ne več kot skupno lastnino (tretji odstavek 12. člena SZ).

7. Kot je prvostopenjsko sodišče navedlo v izpodbijanem sklepu, je bila po podatkih zemljiške knjige na obravnavani stavbi 346 k.o. 0000-... vpisana etažna lastnina tako, da so bili njeni posamezni deli vpisani z začasnimi številkami. V zemljiški knjigi nista bila vpisana dva dela, za katera je prvostopenjsko sodišče, ob upoštevanju katastrskih podatkov,5 ugotovilo, da predstavljata skupne dele stavbe (0000-346-10 in 0000-346-11). Kot splošni skupni deli stavbe pa so bile vpisane parcele št. 3023/1, 3023/2, 3023/3, 3024, 3025, 2026, 3027 in 3028. 8. Pri posameznih delih stavbe, ki so v zemljiški knjigi že vpisani, se v celoti ohranijo pravice, ki so na njih že vpisane. Enako velja tudi za vpisane izvedene pravice in pravna dejstva na teh delih (32. člen ZVEtL-1). Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine v teh primerih ne ugotavlja lastninskega stanja in ne posega vanj ter ne ugotavlja obstoja ali neobstoja stvarnih ali drugih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na vpisanem posameznem delu.6 Morebitni stvarnopravni zahtevki tretjih, ki uveljavljajo pravice na teh delih, torej niso predmet tega postopka in se uveljavljajo v drugem postopku. Sodišče namreč v postopku vzpostavitve etažne lastnine, v katerem je poudarjeno načelo ekonomičnosti v smislu čim hitrejše in čim celovitejše ureditve stanja stavbe kot celote in razmerij v njej, odloča na podlagi domnev, ki jih določa ZVEtL-1 in dokaznih pravil z nižjim dokaznim standardom - izkaz verjetnosti (18. in 24. člen ZVEtL-1).7 V postopku za vzpostavitev etažne lastnine zato sodišče za take posamezne dele stavbe dejansko le ugotovi pravilno identifikacijsko oznako posameznega dela stavbe v skladu s katastrskim vpisom, pravice in pravna dejstva na njem pa le povzame iz zemljiške knjige po stanju v času izdaje odločbe8. Prav to je v obravnavanem primeru prvostopenjsko sodišče tudi naredilo.

9. Povedano velja tudi za skupne dele stavbe. Kot je bilo navedeno, sta sporni parceli vpisani v zemljiško knjigo kot skupni del stavbe 0000-346. Z njuno določitvijo (poleg ostalih parcel) v izpodbijanem sklepu kot skupnih delov omenjene stavbe je zato prvostopenjsko sodišče pravilno zgolj povzelo obstoječe zemljiškoknjižno stanje. Pri tem je poudarilo, da ne gre za dokončno odločitev, saj bodo te parcele predmet odločanja v že začetem postopku vzpostavitve etažne lastnine na stavbi brez naslova št. 396 (II N 289/2016) in v postopku ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča (III N 290/2016). Sodišče prve stopnje bo torej pravice, ki jih je v tem postopku uveljavljala omenjena udeleženka, presojalo v navedenih postopkih, in sicer, ali je udeleženka lastnica posebnega dela na stavbi 396 na parceli 3028 k.o. 0000 oziroma ali je lastnica parcele 3027 k.o. 0000 ali pa gre za pripadajoče zemljišče k stavbi 0000-346. Pri tem na svojo odločitev v izpodbijanem delu, zaradi omenjene odsotnosti učinkov materialne pravnomočnosti, ne bo vezano.

10. Izpodbijana odločitev je glede na navedeno pravilna, pritožba omenjene udeleženke pa neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

1 Odločba Komisije za nacionalizacijo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center številka ... z dne 16. 6. 1960. 2 2. člen Zakona o pravicah na delih stavb (ZPDS). 3 4. do 7. člen ZPDS. 4 Uradni list RS 18/1991. 5 Stavba je bila vpisana v kataster stavb s sklepom GURS, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. ... z dne 17. 7. 2013. 6 Predlog zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Poročevalec DZ RS z dne 25.4.2017 (v nadaljevanju Predlog zakona), str.10. 7 Zaradi teh značilnosti postopka pa je treba ohraniti rešitev, da pravnomočna odločba v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni materialno, temveč le formalno pravnomočna in tako ne pomeni ovire, da tisti, ki zatrjuje pravico, te ne bi mogel naknadno uveljavljati v drugem postopku (Predlog zakona, str.3, 35. člen ZVEtL-1). 8 Predlog zakona, str. 61.