Jedro

Gradnja brez potrebnega dovoljenja je nedovoljena gradnja, ki ima za posledico plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nelegalne gradnje enoetažne stavbe - drvarnice na parceli št. 3911/3 k.o. ... v znesku 1.572,48 EUR. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je izdana na podlagi 157. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), temelji pa na inšpekcijski odločbi toženke št. 06122-1373/2011/10 z dne 12. 2. 2013, ki je postala pravnomočna 22. 2. 2013. Podrobneje je pojasnila še izračun, ki temelji na Uredbi o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njihovega plačila (Uredba).

Drugostopenjski upravni organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da sporne drvarnice ni možno imenovati stavbni objekt, saj gre dejansko le za delno zaprto nadstrešnico. Parcela št. 3911/3 k.o. ... pa v delu, na katerem leži drvarnica, po veljavnem Občinskem prostorskem planu spada v območje zazidljivih stavbnih zemljišč, zato so kriteriji nezazidljivosti in prvo območje kmetijskih zemljišč po 5. in 7. členu ter po 14. in 15. členu Uredbe nepravilno uporabljeni in neupravičeno dvigujejo višino izračunanega nadomestila. Po mnenju tožnika je nepravično ukrep, ki velja za kmetijska zemljišča, uporabljati za zemljišča, ki so določena kot gradbena. Dne 18. 1. 2013 je na Občinski svet Občine Dobrovnik podal pobudo za manjšo širitev območja stavbnega zemljišča. Zadeve tudi na ta način ni mogel rešiti, saj Občinski svet njegove vloge ni obravnaval. Sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

V tem upravnem sporu se presoja zakonitost odločbe toženke z dne 27. 5. 2013. Organ, ki je pristojen za izdajo odločbe o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, je glede na določbo petega odstavka 157. člena ZGO-1 vezan na odločbo pristojnega gradbenega inšpektorja, ki je, kot rečeno, v obravnavanem primeru postala pravnomočna.

Kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, kjer se izvaja ali je izvedena nedovoljena gradnja, in ureja način njegovega plačila, določa zgoraj navedena Uredba. Stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavlja in vrednoti na podlagi značilnosti območja, kjer je nedovoljena gradnja ter na podlagi značilnosti in vrste nedovoljene gradnje same (2. člen Uredbe). Značilnosti območja, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se ugotovi in ovrednoti po vrsti namenske rabe prostora, vrsti izrabe kapacitete prostora ter vrsti in stopnji varovanja (4. člen Uredbe). Glede vrste namenske rabe prostora se območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja točkuje glede na namensko rabo, in sicer za nezazidljiva zemljišča s 160 točkami in za zazidljiva zemljišča z 80 točkami.

Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je sporno območje namenjeno za gradnjo ter da bi se lahko štelo, da gre za zazidljivo zemljišče. Sporno območje je nezazidljivo zemljišče ter na njegov status morebitne pobude tožnika občini o spremembi določenih zemljišč v zazidljive ne vplivajo. Prostorski plan občine je mogoče uporabljati šele, ko je veljavno sprejet in stopi v veljavo; poleg tega pa bi bilo poleg navedenega pridobiti še gradbeno dovoljenje za sporen objekt. Gradnja brez potrebnega dovoljenja pa je nedovoljena gradnja, ki ima za posledico plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Tožbeni ugovor glede samih lastnosti drvarnice oziroma po tožnikovem mnenju delno zaprte nadstrešnice pa sodišče ne more upoštevati, ker gre za nedovoljeno tožbeno novoto (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). Po citirani določbi v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožnik v tožbi ni izkazal, da v upravnem postopku ni imel možnosti navajati ta dejstva in jih je lahko šele v upravnem sporu. Sodišče se zato do tega ugovora ni opredelilo.

Tožba drugih razlogov nima, je sodišče presodilo, da je neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.