Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Fizičen poseg v nepremičnino, ki je črna gradnja, je nedopusten poseg. Škoda na takšni stvari je pravno priznana škoda. Ugovor črne gradnje je zato lahko relevanten le z vidika morebitnega pretrganja vzročne zveze, ne pa s težo, da je črna gradnja neobstoječa stvar.
Pritožba se zavrne ter se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je v obsodilnem delu, ki je v tem pritožbenem postopku še edini relevanten, toženo stranko obsodilo na plačilo 36.541,00 EUR odškodnine s pripadajočimi obrestmi.
2. Proti temu delu sodbe vlaga pritožbo toženec. V pritožbi se sklicuje na vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sodbo spremeni, da bo zahtevek v celoti zavrnjen. Pritožba se opira na dva ugovora. Prvi je ugovor pasivne legitimacije. Trdi, da samo lastništvo na nepremičnini še ne daje podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti lastnika. Vztraja pri tem, da je dela izvajalo podjetje E. d.o.o. Toženec zato ne more biti odškodninsko odgovoren. Res je direktor gospodarske družbe, vendar kot direktor za obveznosti družbe ne odgovarja. Drugi ugovor, ki ga postavlja pritožnik, je, da je tožnik objekte zgradil brez gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da tam sploh ne bi smeli stati. V pravnem smislu sta zato objekta neobstoječa, na neobstoječem objektu ne more nastati škoda.
3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki. Ta je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ugovor pasivne legitimacije, ki ga v pritožbi ponavlja tožena stranka, ni utemeljen. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje (glej 7. točko obrazložitve), s katerimi ga je utemeljeno zavrnilo. Toženec je sicer tudi personalni substrat gospodarske družbe, a bistveno je, da je bil lastnik nepremičnine, ki je na tej nepremičnini naročil in dovolil škodljiva dela. Ta škodljiva dela predstavljajo nedopustno škodljivo dejstvo.
6. Na zastavljeno dilemo o tem, ali je škoda na nepremičnini (zgradbi), za katero ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, pravno priznana škoda ali ne, sta možni dve izhodiščni razmišljanji. Prvo je takšno, za kakršno se zavzema pritožnik. To je stališče oziroma izhodišče, da črna gradnja pravno ne obstaja ter da zato škoda na neobstoječi stvari ne more nastati. Drug možen odgovor, za katerega pritožbeno sodišče sodi, da je materialnopravno pravilen, pa je, da je obstoj stvari in škode na njej v prvi vrsti dejansko vprašanje, ki je kot takšno del stvarnega telesnega sveta. Če stvar obstaja ter ima posameznik na njej lastninsko pravico, potem takšna stvar spada v posameznikovo premoženje. Sleherno premoženje ima tudi svojo vrednost. Če je vanj poseženo z nedopustnim in škodljivim ravnanjem (in toženčevo ravnanje je po ugotovitvah sodišča prve stopnje bilo takšno) ter je zaradi tega njegova vrednost zmanjšana, potem je podana tudi škoda (132. člen OZ (1)) kot prvina odškodninskega delikta. Tako ostane odprto le še vprašanje o obstoju pravnorelevantne vzročne zveze med ugotovljenim nedopustnim škodljivim ravnanjem na eni in obstojem škode na drugi strani. Ta je bila ugotovljena na prvi stopnji sojenja. Pritožbeno sodišče k temu lahko v odgovor na pritožbene navedbe doda le to, da ugovor črne gradnje sam po sebi ne predstavlja ugovora, da je vzročna zveza pretrgana. Pretrgana bi bila zgolj v primeru, če bi bilo zanesljivo, da bo do rušenja v vsakem primeru prišlo. Rušenje pa ni edina možna posledica obstoja zgradbe, za katero ne obstaja gradbeno dovoljenje. Trditev o tem, da bi do nastanka škode v vsakem primeru prišlo prav zato, ker je toženčev objekt črna gradnja, pa toženec ni podal niti v najmanjših obrisih.
7. Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena. Ker ob tem niso podani niti razlogi, na katere je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Procesno pooblastilo za takšno odločitev je podano v 353. členu ZPP (2).
(1) Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001)
(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – neuradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe tega predpisa