Jedro

Ker je sklep o dopustitvi stranske intervencije postal pravnomočen, tožniki pa ne izkazujejo novih okoliščin, ki bi vplivale na obstoj pravnega interesa stranskega intervenienta, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odpravo stranske intervencije pravilna.

Izrek

I.Pritožbe tožnikov zoper sklep sodišča prve stopnje glede stranske intervencije se zavrnejo in se sklep potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prvo, tretje in četrtotožeče stranke z dne 8. 12. 2024 ter predlog drugo in petotožeče stranke podan na naroku za glavno obravnavo dne 12. 2. 2025, da se stranska intervencija A. A., d. o. o., zavrne oziroma odpravi.

2.Zoper sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujejo prvo, tretje in četrtotožeča stranka po svojem pooblaščencu, drugo in petotožeča stranka po svojem pooblaščencu ter drugotožeča stranka še z laično pritožbo. Tožniki sodišču druge stopnje predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni tako, da stransko intervencijo odpravi oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglašajo tudi stroške pritožbenega postopka.

Pritožbi tožnikov, vloženi po pooblaščencih, sta vsebinsko skoraj enaki, zato ju sodišče druge stopnje povzema skupaj. Tožniki trdijo, da je možno spremeniti dosedanjo odločitev sodišča prve stopnje o dovolitvi stranske intervencije. V zvezi s tem se sklicujejo na 200. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 94/2016 z dne 12. 9. 2018, iz katere izhaja, da o stranski intervenciji sodišče odloča s sklepom procesnega vodstva. Zoper takšne sklepe ni posebne pritožbe. Skladno z obstoječo sodno prakso Vrhovnega sodišča nestrinjanje s sklepi procesnega vodstva tudi ne more biti revizijski razlog. Neutemeljena je zato obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje, ko tožnikom očita, da so vložili pritožbo le zoper sodbo, ne pa tudi zoper sklep o stranski intervenciji, ter da naj bi z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1843/2017, ki je ugotovilo utemeljenost temelja tožbenega zahtevka, prišlo do pravnomočne odločitve glede stranske intervencije. Tožniki sploh niso imeli možnosti izpodbijati sklepa o stranski intervenciji. Ker je skladno s pozitivno zakonodajo mogoče stransko intervencijo priglasiti v postopek ne le enkrat (če je ta zavrnjena), pač pa ponovno za primer novo nastalih okoliščin oziroma ob izkazanem ustreznem pravnem interesu, je skladno razlagi a contrario mogoče tudi ponovno odločati o sicer že dopuščeni stranski intervenciji. Glede na okoliščine konkretne zadeve interes stranskega intervenienta ne obstaja več in mu sodišče prve stopnje neutemeljeno poklanja vero. Interes stranskega intervenienta je obstajal kvečjemu glede temelja zahtevka, ne pa tudi glede višine. Ker je o temelju že odločeno, se ga višina spora sedaj več ne tiče. Interes stranskega intervenienta se kaže le v tem, da se udeležuje postopka zaradi stroškov. To ne more predstavljati pravno relevantnega interesa stranske intervencije, zato je nujno odpraviti predhodno odločitev glede njene dopustitve. Namen stranskega intervenienta je zgolj škodovati drugemu in se na ta račun okoristiti, pri tem pa zlorablja pravico stranske intervencije. Intervencija je dopustna, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga stranka, ki se ji v pravdi pridruži. Ekonomski interes ne zadošča. Interes stranskega intervenienta v tej zadevi je samo ekonomski.

Drugotožeča stranka v laični pritožbi navaja, da je stranski intervenient zlorabil zakonodajo za neupravičeno zaslužkarstvo. Tekom postopka se ni udeležil ne mediacije ne pogajanj o izvensodni poravnavi. Njegov namen je le, da si v večkratniku povrne znesek, ki ga utegne ob morebitnem uspehu tožnikov v pravdi od njega terjati tožena stranka.

3.Drugo in petotožeča stranka podajata odgovor na pritožbo preostalih treh tožnikov in navajata, da k pritožbenim očitkom podajata soglasje in sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbi ugodi. Stranski intervenient v odgovoru na vse pritožbe tem nasprotuje, predlaga njihovo zavrnitev in priglaša pritožbene stroške. Tožena stranka na vročene pritožbe ni odgovorila.

4.Pritožbe so neutemeljene.

5.Sodišče prve stopnje je s sklepom P 2479/2013-III z dne 21. 10. 2015 dopustilo stransko intervencijo v tej pravdi. Drži stališče tožnikov, da gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega skladno s tretjim odstavkom 200. člena ZPP ni posebne pritožbe. To pomeni, da se lahko tak sklep izpodbija šele v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. čelna ZPP). Neutemeljeni pa so pritožbeni očitki, da tožniki te možnosti (še) niso imeli. Sodišče prve stopnje je 20. 3. 2017 namreč izdalo sodbo P 2479/2013-III, s katero je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. S tem je v zadevi izdalo končno odločbo, zoper katero so imeli tožniki možnost pritožbe in so se tudi pritožili. Hkrati s pritožbo zoper zavrnitev tožbenega zahtevka, bi lahko tožniki vložiti tudi pritožbo zoper sklep o dopustitvi stranske intervencije. Tožniki tega niso storili, sklep P 2479/2013-III z dne 21. 10. 2015 pa je, tako kot to pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, postal pravnomočen.

6.Pritožba se neutemeljeno sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 94/2016 z dne 12. 9. 2018, saj ne gre za primerljivo zadevo. Navedena sodba obravnava zavrnitev predloga za stransko intervencijo v upravnem postopku, kjer veljajo drugačna pravila kot v pravdnem postopku. Po 82. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pritožbe zoper sklep o stranski intervenciji ni, medtem ko po določilu tretjega odstavka 200. člena ZPP zoper tak sklep ni posebne pritožbe.

7.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da novo nastale okoliščine terjajo odpravo stranske intervencije oziroma, da stranski intervenient nima več pravnega interesa za sodelovanje v pravdi. Iz sklepa o dopustitvi stranske intervencije P 2479/2013-III z dne 21. 10. 2015 izhaja, da je stranski intervenient na podlagi Pogodbe o rušenju objektov in izvedbi drugih del po izvršljivih upravnih odločbah št. 2522-10-000012 z dne 21. 4. 2010, sklenjene s toženo stranko, izvedel rušenje objekta, tožniki pa v tej pravdi zahtevajo tudi povračilo škode, ki naj bi jim nastala zaradi nestrokovno izvedenega rušenja objekta. V primeru pravdnega uspeha tožnikov bo tožena stranka lahko od stranskega intervenienta na podlagi 16. člena navedene pogodbe zahtevala povračilo izplačane odškodnine za škodo, nastale zaradi nestrokovno izvedenega rušenja. S tem je podan pravni interes stranskega intervenienta za sodelovanje v tej pravdi, zaradi česar je sodišče prve stopnje stransko intervencijo tudi dopustilo. Tožniki v pritožbah oporekajo obstoj pravnega interesa stranskega intervenienta, vendar ne navajajo niti ne pojasnijo, katere nove okoliščine naj bi temu botrovale. Pravni interes stranskega intervenienta ni prenehal, ker se v zadevi odloča le še o višini tožbenega zahtevka, saj se bo v tem okviru presojala tudi višina škode iz naslova nestrokovno izvedenega rušenja objekta.

8.Ker je sklep o dopustitvi stranske intervencije P 2479/2013-III z dne 21. 10. 2015 postal pravnomočen, tožniki pa ne izkazujejo novih okoliščin, ki bi vplivale na obstoj pravnega interesa stranskega intervenienta, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odpravo stranske intervencije pravilna. Sodišče druge stopnje je zato pritožbe tožnikov kot neutemeljene zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9.Ker je predmet pritožbenega preizkusa vmesni procesni sklep, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------

1To, da je Višje sodišče v Ljubljani z vmesno sodbo II Cp 1843/2017 z dne 21. 3. 2018 (v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019) ugodilo pritožbi tožnikov zoper sodbo P 2479/2013-III in ugotovilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen, ne vpliva na dejstvo, da je bila (ena) končna odločba, v okviru katere bi se lahko presojala pravilnost dopustitve stranske intervencije, v tej pravdi že izdana.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 200, 200/3, 363, 363/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.