Jedro

Tožnica je bila v obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 vpisana kot družbenica in hkrati tudi kot poslovodna oseba (direktorica) zasebne družbe A. d. o. o.. V obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 ni bila vključeno v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZPIZ-2 zavarovano razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Po prvem odstavku 22. člena ZPIZ-2 v zvezi s tretjim odstavkom tega člena traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja. Obvezno zavarovanje za družbenike zasebnih družb in zavodov se začne z dnem vpisa v poslovni register ali drug register kot družbeni in poslovodna oseba in traja do dneva izbrisa takega registra. Zato je bila vzpostavljena podlaga za obvezno zavarovanje tožnice, vzpostavljeno je bilo namreč pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, prijava v zavarovanje s strani tožnice ni bila vložena, zavarovanje je obvezno po samem zakonu, zavezanec za vložitev prijave v takšnem primeru kot je ta je sam zavarovanec.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica trpi sama stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek po odpravni odločb tožene stranke št. ... z dne 13. 11. 2015 in odločbe št. ... z dne 18. 4. 2016 in da se ugotovi, da tožnica v obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 ne izpolnjuje pogojev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da tožnica v obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 ni bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, od 1. 6. 2015 dalje pa je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana iz naslova delovnega razmerja pri družbi A. v B. cesta C. po 40 ur na teden. Tožnica je bila v obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 vpisana kot družbenica in hkrati tudi kot poslovodna oseba (direktorica) zasebne družbe A. d. o. o., C. cesta, B..

3. Zoper zavrnilo sodbo se pritožuje tožnica. Navaja, da je prijavo v zavarovanje pravilno vložila pri ZZZS, katera bi morala podatke posredovati toženki, ki vodi matično evidenco. Tožnica je bila prepričana, da je bila takšna prijava tudi narejena oziroma so bili podatki sporočeni tudi ZPIZ-u. Od 1. 6. 2012 do 26. 5. 2013 je bila vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje kot oseba s stalnim prebivališčem v RS po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in je bila torej vključena v zavarovanje in s tem zavarovana na drugi podlagi, zaradi česar se v konkretnem primeru ne more uporabiti določba drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 oziroma določba 16. člena ZPIZ-2, kot tudi ne določba 80. člena ZMEPIZ-1, na podlagi katerega se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnost zavarovancev ugotavlja, če ni bila vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, ali pa v primeru, da bi bil zavarovanec prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami ZPIZ, v primeru, da je bil s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja, ali če je drug pristojni organ ugotovil obstoj okoliščin, iz katerih izhaja, da je bila prijava v zavarovanje podana v nasprotju z dejanskimi ugotovljenim zavarovalnim razmerjem. ZMEPIZ-1 se uporablja šele od 1. 1. 2014 dalje, do takrat pa je veljal ZMEPIZ, ki je v drugem odstavku 18. člena določal, da prvič vložena prijava v zavarovanje hkrati prijava za uvedbo matične evidence. Tožnica se je prijavila v zavarovanje, saj je prijavo vložila dne 11. 6. 2012, pri tem pa ni bilo podano stanje iz 49. člena ZMEPIZ oziroma 80. člena ZMEPIZ-1 oziroma razlog, na podlagi katerega bi tožena stranka lahko ugotovila lastnost zavarovanca. Pritožba nadalje meni, da se je skladno z določbo 15. odstavka 429. člena ZPIZ-2 določba drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 uporabljala le do začetka uporabe 16. člena ZPIZ-2. Družbeniki, ki so ob uveljavitvi tega zakona izpolnjevali pogoje za zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2, bi morali do 31. 12. 2014 uskladiti lastnost zavarovanca s 16. členom tega zakona. V kolikor tega niso storili, je to storila toženka po uradni dolžnosti, vendar le od 1. 1. 2014 dalje. Podatki o družbeništvu in poslovodenju tožnice so bili ves čas javno dostopni, saj so vpisani v PRS pri AJPES, obstoj zavarovanja na podlagi določbe 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ je ugotovil tudi ZZZS. Retroaktivno ugotavljanje lastnosti zavarovanca od 1. 6. 2012 dalje pomeni spreminjanje lastnosti zavarovanke za nazaj. Lastnost zavarovanca je možno ugotavljati le vnaprej z izdajo ustrezne odločbe. Meni, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. Priglaša stroške pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb in v obsegu, kakor ga določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Prvostopenjsko sodišče je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 18. 4. 2016, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Območne enote B. z dne 13. 11. 2015. S slednjo je tožena stranka po uradni dolžnosti ugotavljala lastnosti zavarovanke ter odločila, da ima tožnica lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe A. d. o. o., na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 v zvezi s 15. odstavkom 429. člena ZPIZ-2, od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015, po 40 ur na teden.

7. Relevantno dejansko stanje ugotovljeno s strani sodišča prve stopnje: - tožnica je bila v obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 vpisana kot družbenica in hkrati tudi kot poslovodna oseba (direktorica) zasebne družbe A. d. o. o., C. cesta, B.; - tožnica v obdobju od 24. 4. 2012 do 26. 5. 2015 ni bila vključeno v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

8. Pravna podlaga za odločitev predmetni zadevi je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99), Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami), Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1, Ur. l. RS, št. 111/13).

9. Od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012 je veljal ZPIZ-1, ki je v drugem odstavku 15. člena določal, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Od 1. 1. 2013 dalje velja ZPIZ-2. V 16. členu je določeno, da se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice oziroma ustanovitelji zavodov ter zadrug ter so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. Določba 16. člena ZPIZ-2 se je pričela uporabljati 1. 1. 2014 (sedmi odstavek 430. člena ZPIZ-2), do takrat se je v skladu s 15. odstavkom 429. člena uporabljala določba drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1. 10. Trajanje obveznega zavarovanja samozaposlenih oseb je določeno v 33. členu ZPIZ-1, oziroma sedaj v 22. členu ZPIZ-2. Določeno je, da se obvezno zavarovanje samozaposlenih zavarovancev začne z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra.

11. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZPIZ-2 zavarovano razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Po prvem odstavku 22. člena ZPIZ-2 v zvezi s tretjim odstavkom tega člena traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja. Obvezno zavarovanje za družbenike zasebnih družb in zavodov se začne z dnem vpisa v poslovni register ali drug register kot družbeni in poslovodna oseba in traja do dneva izbrisa takega registra.

12. Glede na navedeno je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna, saj je bila vzpostavljena podlaga za obvezno zavarovanje, vzpostavljeno je bilo namreč pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, prijava v zavarovanje s strani tožnice ni bila vložena, zavarovanje je obvezno po samem zakonu, zavezanec za vložitev prijave v takšnem primeru kot je ta je sam zavarovanec.

13. Pritožbeno sodišče ne more slediti navedbam pritožnice, da je zaradi retroaktivnosti prišlo do izdaje nezakonite odločbe. V četrtem odstavku 81. člena ZMEPIZ-1 je določeno, da se v primerih, če je postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovancev uveden po uradni dolžnosti, lastnost zavarovanca vzpostavi z dnem nastanka pravnega razmerja, vendar največ za 5 let pred izdajo odločbe. V danem primeru je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, lastnost zavarovanca pa se je vzpostavilo za obdobje, krajših od 5-ih let od izdaje odločbe prvostopenjskega organa.

14. Ne drži tudi navedba v pritožbi, da je toženka tožnici spreminjala lastnost zavarovanke, ki je bila prijavljena v zavarovanje kot fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Tožnica ni bila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana. Dejstvo, da je tožnica bila zavarovana pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi 20. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami), ne pomeni, da je bila tožnica v spornem obdobju zavarovana iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato tudi ni z izpodbijanimi odločbama toženka posegla v pravnomočno urejeno pravno razmerje.

15. Navedeno je v predmetni zadevi odločilno.

16. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Tožnica, ki v pritožbi ni uspela, krije sama stroške pritožbe (154. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).