Jedro

Postopek obravnave druge zahteve pred toženko lahko vpliva tudi na pravne koristi odgovornega delavca kot (domnevnega) neposrednega kršitelja. Izrečen opomin in/ali predlog za opravo disciplinskega ali drugega postopka po peti alineji drugega odstvaka 78. člena ZPacP imata namreč lahko vpliv na njegov delovnopravni položaj. Odgovorni delavec svojih pravnih koristi ne more učinkovito zaščititi s tem, da v postopku izpove kot priča, saj priči ne pripadajo procesna jamstva, do katerih je kot subjekt upravnega postopka upravičen stranski udeleženec

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Komisije RS za varstvo pacientovih pravic št. 021-58/2021-21 z dne 29. 11. 2021 se odpravi in se zadeva vrne toženki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za zdravje, Komisija RS za varstvo pacientovih pravic (v nadaljevanju toženka) zavrnila prijavo tožnice za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je A. A. vložil zahtevo za drugo obravnavo kršitev pacientovih pravic zaradi domnevne kršitve pravice po Zakonu o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP) zoper izvajalca zdravstvenih storitev B. V postopku zdravstvene obravnave pri izvajalcu je A. A. izpostavil ravnanja zdravnice - tožnice, ki ga je obravnavala, in medicinske sestre C. C. Toženka je vlogo tožnice za priznanje statusa stranske udeleženke v predmetnem postopku zavrnila z utemeljitvijo, da v tovrstnih postopkih ni poudarek na odgovornosti lečečega zdravnika, ki je pacienta obravnaval, temveč se ugotavlja odgovornost izvajalca in se v primeru ugotovitve obstoja kršitve z njegove strani sprejme odločitev na podlagi 78. člena ZPacP. Namen ZPacP je namreč predvsem izboljšati obravnave in postopke pri izvajalcu, ne pa dokazovanje odgovornosti zdravstvenih delavcev ali odškodninske odgovornosti. Osebe, ki so bile neposredno vpletene v same dogodke, ki bi lahko pomenili kršitev pacientovih pravic, se v postopku vabi kot priče, da lahko izpovejo, kaj se je dogajalo. Tožnica ima zato dovolj možnosti, da obrazloži svoja ravnanja in se obrani pred izrečenimi očitki, brez da bi v predmetnem postopku imela status stranske udeleženke.

3. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da je njegova obrazložitev notranje kontradiktorna, prav tako pa ne vsebuje opredelitve do vseh pravno pomembnih dejstev. Iz obrazložitve namreč izhaja, da lahko toženka neposrednemu kršitelju izreče opomin in da lahko izvajalcu predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper odgovorne osebe izvajalca, kar pomeni, da se postopek po ZPacP vodi tudi zoper odgovornega zdravstvenega delavca, tj. v konkretnem primeru tožnico. Nadalje navaja, da se toženka v obrazložitvi sploh ni opredelila do obstoja pravne koristi, ki jo je tožnica obširno pojasnila v svoji vlogi za priznanje statusa stranske udeleženke (vpliv postopka na njen delovnopravni položaj; pravica tožnice, da brani svojo čast in dobro ime). Iz tega pa po mnenju tožnice izhaja, da toženka ni v zadostni meri ugotavljala dejanskega stanja glede pravne koristi tožnice. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in tožnici prizna lastnost stranke v predmetnem upravnem postopku. Podredno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5. Stranki z interesom A. A. in B. na tožbo nista odgovorili.

**K I. točki izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. Med strankami je sporno, ali bi morala toženka v postopku odločanja o zahtevi A. A. za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic priznati položaj stranske udeleženke tožnici - domnevni neposredni kršiteljici, ki je zaposlena pri B. kot izvajalcu zdravstvene dejavnosti.

8. Odločitev o pravici ali obveznosti, ki je predmet upravnega postopka, lahko v številnih primerih poseže tudi v tuje pravne koristi, ki neposredno niso predmet odločanja v tem postopku, njihovi nosilci pa zato v postopku niso stranke v ožjem smislu. Vendar pa v takšnih primerih odločitev v zadevi smiselno pomeni tudi posredno odločanje o tuji pravni koristi, zato mora imeti nosilec te pravne koristi možnost vključitve v postopek zaradi učinkovitega varstva svojih pravic, saj bi bila sicer kršena temeljna pravica iz 22. člena Ustave, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo pravic v postopku, v katerem se odloča o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih.1 Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zato v 43. členu določa, da ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes - stranski udeleženec. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svoje pravne koristi, tj. neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi. Stranski udeleženec ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. 9. Za priznanje pravnega interesa v posameznem primeru mora obstajati določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari. Odgovor na vprašanje, ali tak osebni, neposredni in pravno varovan pravni interes obstaja, torej izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja določenega posameznika. Pri tej presoji pa sodišče predpisov ne sme razlagati tako, da bi s tem v nasprotju z namenom normodajalca stranki odvzelo pravno varstvo njenega pravnega interesa oziroma uporabo učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva za varstvo tega pravnega interesa.2

10. Pacient, ki meni, da so mu bile kršene pravice, določene z ZPacP, ima v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona pravico do obravnave kršitev v dveh fazah: (1) prva obravnava kršitve pacientovih pravic pred pristojno osebo izvajalca zdravstvene dejavnosti na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve; ter (2) druga obravnava kršitve pacientovih pravic v postopku pred toženko na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve. V postopku druge obravnave kršitve pacientovih pravic, ki se vodi zoper izvajalca zdravstvene dejavnosti, se uporablja ZUP, če ZPacP ne določa drugače (65. člen ZPacP). Če senat drugi zahtevi ugodi, lahko med drugim izvajalcu zdravstvene dejavnosti, izjemoma pa tudi neposrednemu kršitelju, izreče opomin, pri tem pa lahko odloči, da se opomin, izrečen izvajalcu zdravstvene dejavnosti, tudi javno objavi na spletni strani Komisije (peta alineja drugega odstavka 78. člena ZPacP). Nadalje lahko senat s sklepom predlaga, da se opravi disciplinski ali drug postopek zoper odgovorne delavce izvajalca zdravstvene dejavnosti (tretja alineja tretjega odstavka 78. člena ZPacP).

11. Toženka je zavrnila zahtevo tožnice za priznanje položaja stranske udeleženke v postopku obravnave druge zahteve z utemeljitvijo, da v tovrstnih postopkih ni poudarek na odgovornosti lečečega zdravnika, ki je pacienta obravnaval, temveč se ugotavlja odgovornost izvajalca zdravstvene dejavnosti in se v primeru ugotovitve obstoja kršitve z njegove strani sprejme odločitev na podlagi 78. člena ZPacP. Ob upoštevanju citirane določbe ZPacP sodišče poudarja, da pooblastila toženke v postopku obravnave druge zahteve niso omejena na izvajalca zdravstvene dejavnosti, temveč lahko senat na podlagi pete alineje drugega odstavka 78. člena ZPacP izreče opomin tudi neposrednemu kršitelju. Prav tako lahko predlaga, da se zoper odgovorne delavce opravi disciplinski ali drug postopek. Navedeno po prepričanju sodišča pomeni, da lahko postopek obravnave druge zahteve pred toženko vpliva tudi na pravne koristi odgovornega delavca kot (domnevnega) neposrednega kršitelja. Izrečen opomin in/ali predlog za opravo disciplinskega ali drugega postopka imata namreč lahko vpliv na njegov delovnopravni položaj.3 Odgovorni delavec svojih pravnih koristi ne more učinkovito zaščititi s tem, da v postopku izpove kot priča, saj priči ne pripadajo procesna jamstva, do katerih je kot subjekt upravnega postopka upravičen stranski udeleženec.4 Po presoji sodišča mora biti zato odgovornemu delavcu zagotovljeno, da se lahko kot stranski udeleženec udeležuje postopka druge obravnave kršitve pacientovih pravic in v njem učinkovito varuje svoje pravne koristi.

12. Iz navedenega izhaja, da je toženka s tem, ko je tožnici kot domnevni neposredni kršiteljici zavrnila zahtevo za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku obravnave druge zahteve z utemeljitvijo, da se v tovrstnih postopkih ugotavlja odgovornost izvajalca zdravstvene dejavnosti, tožnica pa bo o relevantnih okoliščinah zaslišana kot priča, storila bistveno kršitev pravil postopka (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

13. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo tako, da je izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem bo morala ugotovljeno kršitev odpraviti in v zadevi ponovno odločiti. Toženka je pri tem vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

14. Glede na naravo ugotovljene kršitve, ki jo bo moral odpraviti pristojni organ v ponovljenem postopku, sodišče ni sledilo tožničinemu predlogu za odločanje v sporu polne jurisdikcije po 65. členu ZUS-1. 15. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj pravno relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

16. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnice, ki je upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

17. Sodišče je tožnici priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV, torej skupaj 347,70 EUR, ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 A. Kmecl, v: P. Kovač in E. Kerševan (ur.) : Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) s komentarjem, 1. knjiga. Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 334. 2 Sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 34/2019 z dne 28. 11. 2021. 3 Delavcu, ki krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti izreče opomin ali druge disciplinske sankcije, kot so npr. denarna kazen ali odvzem bonitet, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti (prvi odstavek 172. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1). 4 Priči ne pripadajo procesna jamstva, ki izvirajo iz temeljnega načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Prav tako ne more končne odločbe izpodbijati s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom (13. člen ZUP).