Jedro

Okoliščine za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje mora stranka verjetno izkazati že ob njegovi vložitvi, v konkretni zadevi pa tožnik zgolj s sklicevanjem na svoje zdravstveno stanje (živčni stresi), o katerem ni predložil nobenih dokazil, takih okoliščin ni izkazal, zato je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Posledično je tudi tožnikova tožba prepozna.

Izrek

Predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi 2. člena, 12. člena, 31. člena in 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 in št. 23/2008, v nadaljevanju ZBPP) zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 3438/2008-2418 z dne 3. 2. 2011 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Bpp) iz 13. člena ZBPP (finančni položaj), prav tako v zadevi niso izpolnjeni zakonski pogoji, določeni v 22. členu ZBPP za dodelitev izjemne Bpp.

Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil tožbo na Vrhovno sodišče, slednje pa je tožbo odstopilo v pristojno poslovanje Upravnemu sodišču. V tožbi se tožnik sklicuje na „vsesplošno nasilje in diskriminacijo“, ki ga je deležen že od leta 1994, kar je tudi razlog za njegovo procesno in pravdno nesposobnost. Navaja, da si odvetnika ne more privoščiti, saj nima premoženja in denarja, mesečno prejema okoli 500 EUR, kar mu zadostuje le za hrano in zdravila, zaradi česar meni, da je upravičen do dodelitve nujne Bpp. Tožnik navaja, da je v zadnjem mesecu doživel več hudih živčnih stresov, zato ni sposoben slediti rokom, ter v primeru zamude roka podaja tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Izjemno huda živčna stresa je doživel 25. 10. 2011, kar sodišče lahko preveri pri njegovi osebni zdravnici in pred ustavnim sodnikom A.A. oz. spisu Up-149/2010. Smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka je sodišču posredovala spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K 1. točki izreka: Sodišče je ugotovilo, da tožnik v predmetni zadevi ni pravočasno vložil tožbe, tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa ni utemeljen.

Vrnitev v prejšnje stanje lahko predlaga stranka, ki iz opravičenega vzroka zamudi rok za tožbo ali drugi zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti (1. odstavek 24. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1). Predlog je treba vložiti v osmih dnevih od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (2. odstavek 24. člena ZUS-1). Okoliščine za utemeljitev predloga je treba verjetno izkazati ob vložitvi predloga. V roku za vložitev predloga je treba opraviti tudi zamujeno dejanje (3. odstavek 24. člena ZUS-1).

Tožnik v tožbi kot razlog za zamudo navaja, da je v zadnjem mesecu doživel več hudih živčnih stresov, izjemno huda živčna stresa pa je doživel 25. 10. 2011, vendar o tem ni predložil nobenih dokazil. Ker mora okoliščine za utemeljitev predloga stranka verjetno izkazati že ob vložitvi predloga (3. odstavek 24. člena ZUS-1), v konkretni zadevi pa tožnik zgolj s sklicevanjem na svoje zdravstveno stanje (živčni stresi), o katerem ni predložil nobenih dokazil, takih okoliščin ni izkazal, je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Tožnik po presoji sodišča ni verjetno izkazal, da je iz opravičenega razloga zamudil zakonsko določeni 30 dnevni rok za vložitev tožbe. Sodišče še dodaja, da tožnik ni izkazal s pravnomočno sodno odločbo, da mu je odvzeta sposobnost za sprožitev in zastopanje pravic v sodnem postopku.

K 2. točki izreka: Ker je sodišče zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je posledično tudi tožnikova tožba, ki jo je vložil 11. 11. 2011, prepozna.

Izpodbijana odločba je bila tožniku vročena 10. 10. 2011 (kar izhaja iz priložene povratnice). Iz pravnega pouka v navedeni odločbi izhaja, da je zoper odločbo dovoljeno sprožiti upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, v roku 30 dni od prejema te odločbe. Tožnik je tožbo, s katero je začel upravni spor zoper navedeno odločbo, vložil 11. 11. 2011 (ko je tožbo oddal priporočeno na pošto), torej po preteku 30 dnevnega zakonskega roka za vložitev tožbe, ki se je iztekel 9. 11. 2011. Ker tožnik tožbe ni vložil v predpisanem trideset dnevnem roku, kot izhaja iz pravnega pouka na predmetni odločbi, in kot to določa 1. odstavek 28. člena ZUS-1, je tožbo vložil prepozno. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.