Jedro

Glede na tožnikove trditve v tožbi (da mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 13. 8. 2014) in dva v spis predložena različna izvoda odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok za glavno obravnavo in na njem razčistiti, kdaj je dejansko tožnik prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tem, ko sodišče tožniku ni dalo možnosti opozoriti na navedbe v odgovoru na tožbo, temveč je tožbo na podlagi teh navedb zavrglo (ko je štelo, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 12. 8. 2014 in je tožnik tožbo glede na določilo 3. odstavka 200. člena ZDR-1 vložil prepozno) storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sklep, s katerim je zavrglo tožbo tožnika.

2. Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sklep zaradi bistvenih kršitev določb postopka, nepravilne uporabe materialnih predpisov ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da je tožba dopustna, ter zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je po mnenju tožnika odločitev sodišča preuranjena, zaradi česar je sodišče storilo bistvene kršitve. Bistvena kršitev je podana, saj je sklep izdan v nasprotju s tožbenimi navedbami. Sodišče je sledilo zgolj trditvi tožene stranke, da je tožnik prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi 12. 8. 2014 in ne 13. 8. 2014, kot to navaja tožnik. Tožena stranka zgolj s podpisom izkazuje prejem odpovedi, sodišče pa spornega dejstva sploh ni preverjalo. Sodišče tudi ni poslalo odgovora na tožbo tožniku pred samim zavrženjem tožbe. Glede na navedbe v tožbi je tožnik prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi 13. 8. 2014, tako da je bila tožba vložena v 30-dnevnem zakonskem roku in sodišče ne bi smelo tožbe zavreči. Spornost vročitve bi sodišče moralo ugotoviti na glavni obravnavi, tako da je kršeno tudi načelo materialne resnice. Tožnik je odpoved prejel skupaj z obvestilom o napotitvi na čakanje dne 13. 8. 2014. Tožena stranka bi mu morala dati v podpis tudi vročilnico, s tem je podana bistvena kršitev določb postopka po 10. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje.

3. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika. Navaja, da je po njeni oceni sklep pravilen in zakonit. Tožnik je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi 12. 8. 2014, glede na navedeno pa je bila tožba vložena en dan prepozno. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdi ter tožniku naloži v plačilo stroške postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče storilo smiselno uveljavljano bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je le-ta podana, če stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in ji sodišče ni dalo možnosti opozoriti na navedbe v odgovoru na tožbo, temveč je tožbo na podlagi teh navedb zavrglo. Ugotoviti je, da je tožnik že v tožbi navajal, da mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga 13. 8. 2014, pri čemer je kot dokaz predložil podano mu odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 8. 2014 kjer rubrike glede potrdila o osebni vročitvi niso izpolnjene, zraven navedenega je priložil tudi obvestilo z dne 13. 8. 2014, iz katerega pa izhaja, da mu je bilo obvestilo o čakanju vročeno 13. 8. 2014 skupaj z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sodišču predložila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 8. 2014, iz katere fotokopije pa izhaja, da je tožnik prejel redno odpoved 12. 8. 2014. Glede na zatrjevanja v tožbi in dva v spis predložena različna izvoda odpovedi, bi moralo sodišče opraviti narok za glavno obravnavo in na njem razčistiti, kdaj je dejansko tožnik prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, česar pa sodišče ni storilo in štelo, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena 12. 8. 2014, tako da je štelo, da je tožnik vložil tožbo glede na določila tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 prepozno, torej ne v roku 30 dni. Pritožbeno sodišče ob navedenem navaja, da ima stranka vse do prvega naroka za glavno obravnavo možnost, da navede vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev navedenih navedb in se izjasniti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke, kot to izrecno določa 286. člen ZPP, česar pa sodišče ni upoštevalo.

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek, za kar je imelo pravno podlago v določilih 3. točke 365. člena ZPP.