Jedro

Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče je glede na določbe ZKZ sklenjena veljavno šele po opravljenem postopku, določenem v navedenem zakonu (sklenitev kupoprodajne pogodbe, ki jo mora odobriti upravna enota), in ne že s trenutkom, ko prejme ponudnik upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe. ZKZ ne predvideva obveznosti plačila oz. položitve kupnine ob sprejemu ponudbe, zaradi posebne zakonske ureditve pri prodaji kmetijskih zemljišč pa je izključena tudi smiselna uporaba določbe 2. odstavka 508. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki ob uveljavljanju pogodbene predkupne pravice nalaga predkupnemu upravičencu, da hkrati z izjavo, da kupuje stvar, plača kupnino, določeno v lastnikovem obvestilu o nameravani prodaji, ali jo položi pri sodišču.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zavrne predlog predlagatelja za sprejem kupnine v znesku 800.000,00 SIT v sodni depozit, vložen pri sodišču dne 26.1.2005. Odločilo je še, da je predlagatelj dolžan povrniti nasprotnemu udeležencu njegove stroške postopka v znesku 33.000,00 SIT v petnajstih dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper navedeni sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za sodni depozit ugodi, oziroma razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče zavrnilo predlog za depozit, kjer je ugotovilo, da predlagatelj ni bil edini, ki je podal izjavo o sprejemu ponudbe. Vendar po mnenju pritožbe navedeno ne spremeni dejstva, da ima predlagatelj interes položiti kupnino v sodni depozit. O utemeljenosti tožbenega zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe bo odločalo sodišče v pravdnem postopku, o tem ali se je tretja oseba pravočasno prijavila na ponudbo, pa bo odločeno v upravnem postopku. Nikakor ni možno prezreti dejstva, ki je razvidno iz domnevne prijave S.R., ki naj bi bila poslana 25.11.2004, da ta prijavitelj ne uveljavlja prednostne pravice pri nakupu. Prečrtana je sicer rubrika 1, ki označuje solastnika, vendar je očitno, da ne gre za obkrožitev te točke, ampak za prečrtanje, saj S.R. ni solastnik, ker je nasprotni udeleženec edini lastnik zemljišča. V tej fazi je torej možno z gotovostjo trditi, da tudi, če je S.R. pravočasno podal izjavo o sprejemu ponudbe za prodajo zemljišča, ki ga je ponujal nasprotni udeleženec, ima predlagatelj prednostno pravico pri nakupu, saj je uveljavljal predkupno pravico kot drugi kmet. Gre za prodajo kmetijskega zemljišča in zato S.R., tudi če je pravočasno vložil izjavo o sprejemu ponudbe, ne bi smel skleniti prodajne pogodbe z nasprotnim udeležencem, glede na to, da je predlagatelj uveljavljal zakonito predkupno pravico. Zato je odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za sodni depozit nepravilna in je treba izpodbijani sklep spremeniti oziroma razveljaviti.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je kot razlog za zavrnitev sprejema kupnine v sodni depozit navedlo, da predlagatelj ni edina oseba, ki se je prijavila na ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča last nasprotnega udeleženca in da zato niso izpolnjeni pogoji za sprejem kupnine za navedena zemljišča v sodni depozit. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, vendar ne iz navedenih razlogov. Pogoji za sodni depozit so urejeni z določbo 1. odstavka 168. člena Zakona o nepravdnem postopku, po kateri sodišče sprejme v sodni depozit tudi denar, če je tako določeno s posebnim predpisom. Predlagatelj je uveljavljal z zakonom določeno prednostno pravico nakupa kmetijskih zemljišč, ki jih je ponudil v nakup nasprotni udeleženec na podlagi določb Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/1996 s spremembami in dopolnitvami - dalje ZKZ). Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče je glede na določbe navedenega zakona (22. člen ZKZ) sklenjena veljavno šele po opravljenem postopku, določenem v navedenem zakonu (sklenitev kupoprodajne pogodbe, ki jo mora odobriti upravna enota), in ne že s trenutkom, ko prejme ponudnik upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe. ZKZ ne predvideva obveznosti plačila oz. položitve kupnine ob sprejemu ponudbe, zaradi posebne zakonske ureditve pri prodaji kmetijskih zemljišč pa je izključena tudi smiselna uporaba določbe 2. odstavka 508. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki ob uveljavljanju pogodbene predkupne pravice nalaga predkupnemu upravičencu, da hkrati z izjavo, da kupuje stvar, plača kupnino, določeno v lastnikovem obvestilu o nameravani prodaji, ali jo položi pri sodišču. Ker je dovoljenje za sodni depozit vezano na pravne predpostavke obstoja obligacijskega razmerja in pravnega interesa, je predlog predlagatelja zaradi neobstoja pravnega razmerja neutemeljen. Pritožbeno sodišče je zato predlagateljevo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).