Jedro

Odpoved v korist določenega dediča se namreč šteje za izjavo o odstopu svojega dednega deleža, ki je mogoča zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja. Ne more pa se šteti za izjavo o odstopu deleža tudi na pozneje najdenem premoženju.

Izrek

Pritožbo se zavrne in se potrdi dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod A ugotovilo, da v zapuščino dodatno sodijo nepremičnine vl. št. 83 k.o. T. do 2/45, katerih čista vrednost znaša 13.333,00 EUR, da so bili po prvotnem sklepu k dedovanju poklicani zap. hčere A. J., J. S. in A. C., zap. sinova Jo. R. in A. R. ter zap. vdova An. R., vsak do 1/6 zapuščine ter da je zap. vdova An. R. dne 22.3.2006 umrla, vso njeno zapuščino pa so dedovali zap. hčere A. J., J. S. in A. C. ter zap. sinova Jo.R. in A. R., vsak do 1/5 zapuščine. Pod B je za dediče na podlagi zakonitega dedovanja proglasilo zap. hčere A. J., J. S. in A. C. ter zap. sinova Jo. R. in A. R., vsakega do 1/5 dodatne zapuščine.

Zoper dodatni sklep o dedovanju se je v roku pritožil dedič Jo. R. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa, naj pritožbeno sodišče o zadevi odloči samo. Navaja, da so dediči po prvotnem sklepu o dedovanju sklenili dedni dogovor, s katerim so se dogovorili, da vse premično in nepremično premoženje po pokojnem J. R. deduje le zap. sin Jo.R.. Ta dogovor se ni nanašal le na tedaj znano zapustnikovo premoženje, pač pa na celotno, zato je potrebno tudi dodatno najdeno zap. premoženje v celoti dodeliti njemu.

Pritožba ni utemeljena.

Po prvotnem sklepu o dedovanju v tej zapuščinski zadevi (z dne 26.9.1996) so bili na podlagi zakonitega dedovanja za dediče zap. premoženja proglašeni zap. vdova in vseh pet zap. otrok, vsak do 1/6. Z dednim dogovorom so to zapuščino razdelili tako, da je vse premoženje prejel le eden od njih, in sicer pritožnik. Ta v pritožbi sicer pravilno navaja, da sklenjeni dedni dogovor ne predstavlja odpovedi dediščini, zmotno pa zatrjuje, da se tako sklenjeni dogovor nanaša tudi na kasneje najdeno zap. premoženje. Odpoved v korist določenega dediča se namreč šteje za izjavo o odstopu svojega dednega deleža (2. odst. 136. čl. Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), ki je mogoča zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja. Ne more pa se šteti za izjavo o odstopu deleža tudi na pozneje najdenem premoženju (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, VSS 2-3/70, str. 8 in ZSO, 15.4.1970, stran 227). Zato se je dedni dogovor, ki vsebuje izjave preostalih zakonitih dedičev o odstopu svojega dednega deleža v korist pritožnika, lahko nanašal zgolj na tedaj znano zap. premoženje, nikakor pa ne na kasneje najdeno, kakor je to pri izdaji dodatnega sklepa o dedovanju pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje in kateremu ni moč očitati kršitve v tej smeri.

V kolikor se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, se ne opravi nove zapuščinske obravnave, pač pa se to premoženje razdeli z novim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega (1. odst. 221. čl. ZD). Sodišče prve stopnje je torej skladno določbi 2. odst. 136. čl. ZD z dodatnim sklepom o dedovanju odločilo o naknadno najdenem premoženju na podlagi pred tem izdanega sklepa o dedovanju, ne da bi pri tem upoštevalo tudi dedni dogovor med dediči o razdelitvi zapuščine. Pri tem je pravilno upoštevalo, da je ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju zap. vdova že pokojna, zato je njen dedni delež razdelilo med ostale zakonite dediče. Za dediče dodatno najdenega premoženja je tako proglasilo vseh pet zap. otrok, ki so že bili proglašeni za zakonite dediče po prvotnem sklepu o dedovanju (z dne 26.9.1996), tokrat vsakega do 1/5 zapuščine. Zato sodišču prve stopnje tudi kršitve v tem delu ni moč očitati.

Pritožbeno sodišče je zato in ker ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366 čl. ZPP in 163. čl. ZD), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365 čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD ).