Jedro

Iz plačilnih list izhaja, da toženec mesečno skupaj z vsemi dodatki iz delovnega razmerja prejme 650,00 EUR. Dohodki tožnice, ki prejema 830,00 EUR mesečno, so sicer boljši, na njej pa je kljub obsegu stikov, ki so bili določeni, na kar opozarja toženec, večji del vzgoje in skrbi za otroka. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da preživninska obveznost toženca znaša 250,00 EUR. Tako bo vsaka stranka krila približno polovico dekličinih potreb.

Izrek

Pritožbi tožnice se delno ugodi in se sodba v 3. točki izreka spremeni tako, da je toženec dolžan za mladoletno hči S. T. plačevati preživnino v znesku 250,00 EUR mesečno.

V ostalem pa se pritožba tožnice in pritožba toženca zavrneta in se v nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in njuno mld. hči S. T., roj. XX 2006, dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici ter odločilo, da je toženec od vložitve tožbe dalje za preživljanje hčerke dolžan plačevati preživnino v višini 220,00 EUR mesečno. Odločilo je tudi, da se bodo stiki med tožencem in mld. S. izvajali vsako sredo popoldne od 16.00 do 19.30 ure, tako da pride oče hčerko iskat na dom in jo ob dogovorjeni uri tja tudi vrne, vsak drugi vikend od petka od 17.00 ure do nedelje do 17.00 ure, tako da oče hčerko pride v petek iskat na dom in jo v nedeljo ob dogovorjeni uri tudi pripelje nazaj, med prazniki tako, da otrok izmenično preživlja ene praznike pri enem od staršev, druge pa pri drugem, v naslednjem letu pa se ti prazniki med staršema zamenjajo, med poletnimi počitnicami otrok eno polovico počitnic preživi pri enem od staršev, drugo polovico pa pri drugem oz. 14 dni v juliju in 14 dni v avgustu pri očetu, podrobneje glede razporeditve pa se z materjo vsakič sproti dogovorita. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 33,00 EUR pravdnih stroškov in sklenilo, da se začasni odredbi obeh pravdnih strank o dodelitvi, vzgoji in preživljanju ter stikih zavrneta.

Proti sodbi se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožeča stranka se pritožuje zoper 3. in 4. točko izreka sodbe iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče v sodbi mld. S. priznalo 50,00 EUR režijskih stroškov, moralo pa bi priznati znesek 155,00 EUR. Najemnina, ki jo tožnica plačuje za stanovanje, namreč znaša 220,00 EUR, režijski stroški pa znašajo 90,00 EUR mesečno. Stroške prehrane za mld. S. je sodišče prenizko ocenilo. Stroškov oddiha in plesnega tečaja ji ni priznalo. Potrebe mld. S. bi sodišče prve stopnje moralo opredeliti na 570,00 EUR in tožencu naložiti preživnino v višini 300,00 EUR. Toženec je višino svojih dohodkov s svojim delodajalcem dogovorno spremenil, saj je njegova plača za leto 2008 znašala najmanj 1.046,30 EUR mesečno neto, plača tožnice pa 877,68 EUR neto na mesec. Tožnica tudi ne sprejema odločitve o stikih vsako sredo popoldne od 16.00 do 19.30 ure, ker je mld. hči po nepotrebnem izpostavljena konfliktnim situacijam, ko toženec tožnici grozi. Stiki od sredah predstavljajo eno samo hitenje, od katerega nihče nima ničesar, razen razburjenosti. Stikom vsak drug vikend in stikom med prazniki in počitnicami, tožnica ne nasprotuje, pri čemer v zvezi s slednjimi meni, da bi bilo primerno, da bi se stiki v juliju in avgustu vršili po 1 teden zdržema.

Toženec se pritožuje zoper 3. in 4. točko izreka sodbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da določeno preživnino zniža na 180,00 EUR mesečno in stike določi tudi med počitnicami v šolskem letu (krompirjeve ter zimske počitnice). Pretirana je ocena izdatkov za obleko, obutev in kozmetiko v višini 100,00 EUR. Sodišče je štelo, da ugotovljena plača toženca 650,00 EUR neto ne predstavlja vseh dohodkov toženca, ampak naj bi dobival še različne dodatke, kar ne drži. Sodišče tega ni ugotavljalo, pač pa se je zadovoljilo s pavšalno navedbo. Porazdelitev preživninskega bremena med pravdni stranki je zato napačna. Sodišče je v korist tožnice upoštevalo, da živi v najemniškem stanovanju, za toženca pa ni upoštevalo, da tudi plačuje 100,00 EUR stanovanjskih stroškov. Poleg tega ima toženec še starejšega očeta z nizko pokojnino, ki mu občasno pomaga z denarjem. Glede na nižji dohodek, ki ga prejema, ni pravično, da mora toženec plačevati več od tožnice, četudi je pretežni del oskrbe prepuščen tožnici, pri čemer ne gre prezreti, da bo mld. hčerka znaten del časa preživela skupaj s tožencem.

Na pritožbo tožeče stranke je toženec podal odgovor, v katerem predlaga zavrnitev njene pritožbe.

Pritožba tožnice je delno utemeljena, pritožba toženca pa ni utemeljena.

V 129. členu ZZZDR(1) je določeno, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da potrebe mld. S. znašajo 425,00 EUR mesečno, in sicer 185,00 EUR znaša strošek vrtca, stroški hrane 60,00 EUR, obleka, obutev in kozmetika 100,00 EUR, stroški razvedrila 30,00 EUR ter stanovanjski stroški 50,00 EUR. Strošek hrane za mld. S. v višini 60,00 EUR je sodišče prve stopnje prenizko odmerilo, na kar utemeljeno opozarja tožnica, ki je zatrjevala, da stroški prehrane za S. znašajo 155,00 EUR mesečno. Primerna ocena stroškov prehrane za mld. S. je po oceni pritožbenega sodišča 100,00 EUR mesečno. Strošek obleke, obutve in kozmetike pa je sodišče prve stopnje ocenilo previsoko, kajti z zneskom 60,00 EUR mesečno bodo S. potrebe po obleki, obutvi in kozmetiki ustrezno pokrite. Utemeljeno tožnica navaja, da je sodišče prve stopnje stanovanjske stroške S. prenizko odmerilo. Glede na to, da iz najemne pogodbe v prilogi A7 izhaja, da tožnica za stanovanje mesečno plača 220,00 EUR, iz njene izpovedbe pa izhaja, da ostali stanovanjski stroški znašajo 90,00 EUR mesečno, na S., kot pravilno izpostavlja tožnica, odpade 155,00 EUR mesečnih stroškov. Neutemeljeno pa tožnica šteje, da sodišče prve stopnje S. ni priznalo stroškov oddiha in stroškov plesnega tečaja, saj sta navedena izdatka upoštevana v postavki razvedrilo. Stroški preživljanja za mld. S. tako mesečno znašajo 530 EUR. Upoštevaje otroški dodatek, ki ga prejema tožnica, morata pravdni stranki pokriti še 507,00 EUR mesečnih stroškov za preživljanje S..

Pri razporeditvi preživninskega bremena je sodišče prve stopnje upoštevalo, da plača tožnice znaša približno 830,00 EUR mesečno, toženčeva pa 650,00 EUR. Pri tem je za toženca ugotovilo, da podatki, ki jih je predložil, ne izkazujejo realne višine vseh dohodkov, ki jih prejema. V pritožbi toženec utemeljeno oporeka tej ugotovitvi. Iz plačilnih list namreč izhaja, da toženec mesečno skupaj z vsemi dodatki iz delovnega razmerja prejme 650,00 EUR. Toženčeve plačilne liste v prilogi B2 je zato sodišče prve stopnje zmotno presodilo (2. alineja 358. člena ZPP(2)). Dohodki tožnice, ki prejema 830,00 EUR mesečno, so sicer boljši, na njej pa je kljub obsegu stikov, ki so bili določeni, na kar opozarja toženec, večji del vzgoje in skrbi za otroka. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da preživninska obveznost toženca znaša 250,00 EUR. Tako bo vsaka stranka krila približno polovico dekličinih potreb.

Tožeča stranka nasprotuje stikom ob sredah od 16.00 ure do 19.30 ure, ker naj od teh stikov nihče ne bi nič imel, razen hitenja in razburjenja, mld. S. pa je izpostavljena konfliktnim situacijam. Pritožbeni očitki tožnice, da so stiki ob sredah nekoristni, so neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je pri določitvi stikov sledilo mnenju Centra za socialno delo Novo mesto, da so stiki, kot jih je predlagal toženec, za otroka koristni. Pravdni stranki pa bosta morali v bodoče zgladiti vsakršna nesoglasja in se predvsem izogibati prepirom ob izvedbi stikov. Stiki se namreč zagotavljajo predvsem zaradi otrokove koristi (1. in 2. odstavek 106. člena ZZZDR). Neutemeljeno pa toženec navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje določiti tudi stike med počitnicami med šolskim letom (krompirjeve, zimske počitnice), saj triletna S. obiskuje vrtec in še ni šoloobvezna. Med prazniki in poletnimi počitnicami pa je sodišče prve stopnje stike povsem ustrezno določilo.

Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih ali po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo listine o toženčevih prejemkih v prilogi B2, na kar je toženec v pritožbi opozoril. Pri določitvi preživnine pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo 129. člena ZZZDR, zato je višje sodišče v tem delu pritožbi tožnice ugodilo ter v skladu z določbo 2. in 4. alineje 358. člena ZPP sodbo spremenilo in določeno preživnino zvišalo na 250,00 EUR mesečno. Glede stikov je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno in pravilno uporabilo materialno pravo, zato je višje sodišče v tem delu obe pritožbi zavrnilo in v nespremenjenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče je na podlagi 413. člena ZPP odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

(2) Ur. l. RS, št. 26-1210/1999 z dopolnitvami