Jedro

V tretji točki 19. člena ZDen je določeno, da se v naravi ne vračajo nepremičnine, če so izvzete iz pravnega prometa oziroma na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Katere nepremičnine so to, je treba ugotavljati na podlagi področnih zakonov ki so to problematiko urejali ob uveljavitvi ZDen, in novih zakonov, ki so nadomestili prej veljavne zakone.

Vodno zemljišče bi namreč lahko postalo javno dobro le v primeru, če bi takšno zgrajeno vodno javno dobro nastalo zaradi prestavitve ali ureditve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugega podobnega posega v prostor.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se denacionalizacijskemu upravičencu, sedaj pokojnemu S. G. vrneta v last in posest z vzpostavitvijo solastniškega dela parc. št. 1205/5 do 1944/4249 – tin in 1205/6 do 1984/3095 – tin, obe k.o. ... Zavezanec za vrnitev je druga nasprotna udeleženka. Predlagatelja je določilo kot skrbnika za posebni primer. Odločilo je tudi, da vsak izmed udeležencev krije svoje stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo prve in druge nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper sklep pritožbenega sodišča je druga nasprotna udeleženka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo. Navaja, da so glede parc. št. 1205/6 k.o. ... podane ovire za vrnitev v naravi po drugem odstavku 32. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, št. 27/91 in nasl., v nadaljevanju ZDen), saj na njej stoji objekt (zgradila ga je bivša JLA), ki ni v lasti predlagateljev. Ustaljena sodna praksa je, da objekt skupaj s funkcionalnim zemljiščem ne more biti predmet vračila v naravi. Glede parc. št. 1205/5 k.o. ... pa revidentka poudarja, da ribnik predstavlja gradbo. Izgradnja ribnika namreč zahteva večja in zahtevnejša dela; iz travnika je nastala vodna površina. Sodišče je v določeni fazi postopka popolno ignoriralo nasprotne udeleženke, saj jih ni obvestilo o novem nasprotnem udeležencu, ni jih vabilo na naroke in ni jim vročalo sodnih odločb in pisanj. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, prvi in tretji nasprotni udeleženki ter predlagateljema, ki sta nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski odločbi z omejenim obsegom in omejenimi razlogi izpodbijanja v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom proti prvostopenjski odločbi. Med omejitve izpodbijanja spada tudi prepoved iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP), po katerem z revizijo ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato so v revizijski fazi postopka stranke in sodišče vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in so prestala preizkus na pritožbeni stopnji. Revizijskih trditev, ki tem dejstvom ugovarjajo, jih dopolnjujejo, presegajo, predrugačijo ali kakorkoli obhajajo (npr. da je na parc. št. 1205/6 k.o. ... bivša JLA zgradila objekt, ki še danes stoji, da je bila parc. št. 1205/5 k.o. ... z gradbenimi deli iz travnika preoblikovana v ribnik, itd.), revizijsko sodišče ne sme upoštevati.

V 2. členu ZDen je uzakonjeno načelo, da se podržavljeno premoženje vrača upravičencem v naravi, le če to ni mogoče zaradi ovir po ZDen ali drugem zakonu, se vrača v obliki odškodnine. Drugi odstavek 32. člena ZDen določa, da se podržavljena zazidana stavbna zemljišča (obstoječe gradbene parcele) ne vračajo, razen če je na njih zgrajeni trajni objekt v lasti upravičenca. Takšna ovira(1) za vrnitev v naravi glede parc. št. 1205/6 k.o. ..., kot sta pravilno ugotovili nižji sodišči, ni podana. Na podlagi dejanskih ugotovitev, da omenjena nepremičnina v naravi predstavlja dvorišče v izmeri 3092 m2, na katerem je bil po uveljavitvi ZDen zgrajen lesen objekt (nadstrešnica), namreč ni mogoče zaključiti, da gre za zazidano stavbno zemljišče, torej za gradbeno parcelo na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov, na kateri je zgrajen objekt.(2) V postopku ni bilo ugotovljeno, da predmetno zemljišče po planskih aktih leži v območju stavbnih zemljišč. Glede na navedeno podržavljenega dvorišča tudi ni mogoče opredeliti kot funkcionalno zemljišče, saj je tudi funkcionalno zemljišče glede na svojo namensko rabo zazidano stavbno zemljišče. V tretji točki 19. člena ZDen je določeno, da se v naravi ne vračajo nepremičnine, če so izvzete iz pravnega prometa oziroma na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Katere nepremičnine so to, je treba ugotavljati na podlagi področnih zakonov ki so to problematiko urejali ob uveljavitvi ZDen, in novih zakonov, ki so nadomestili prej veljavne zakone. Nižji sodišči sta pravilno zaključili, da parc. št. 1205/5 k.o. ..., glede katere je bilo ugotovljeno, da v naravi predstavlja ribnik, da z odločbo pristojnega ministrstva ni bila razglašena za javno dobro in da tudi v zemljiško knjigo ni vpisana s takšnimi lastnostmi, ki bi ovirale vračilo v naravi, iz pravnega prometa ni izvzeta, ter tako navedena ovira ni podana. Vodno zemljišče bi namreč lahko postalo javno dobro le v primeru, če bi takšno zgrajeno vodno javno dobro nastalo zaradi prestavitve ali ureditve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugega podobnega posega v prostor.(3) Status grajenega vodnega dobra pa se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo. Podana tudi ni ovira za vračilo v naravi po drugem odstavku 32. člena ZDen. Ribnika v konkretnem primeru ni mogoče opredeliti kot zazidano stavbno zemljišče, tako kot park, pokopališče, igrišče, itd, ki so namenjeni uporabi vseh pod enakimi pogoji. Ugotovitev o takšni namenski rabi parc. št. 1205/5 k.o. ... namreč ni. Neutemeljene so tudi revizijske navedbe glede kršitve načela kontradiktornosti. Revidentka uveljavljane procesne kršitve ni konkretneje opredelila, saj ni konkretizirala, katera pisanja in odločbe ji niso bile vročene ter na kateri narok ni bila vabljena. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), zato mora biti ta revizijski razlog obrazložen. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, Ur. list SRS, št. 30/86 in nasl.).

Op. št. (1): Ovire za vrnitev v naravi se presojajo glede na stanje ob vračanju. Glej odločbo VS RS, opr. št. I Up 535/2006. Op. št. (2): Primerjaj 2. člen Zakona o stavbnih zemljiščih, Ur. list RS, št. 44/97, v nadaljevanju ZSZ, ki se po določbi 3. odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora, Ur. list RS, št. 110/02, v nadaljevanju ZUreP-1, v postopkih denacionalizacije še uporablja za opredelitev stavbnih zemljišč. Op. št. (3): Primerjaj 17. člen Zakona o vodah, Ur. list RS, št. 67/2002.