Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Cpg 1250/2012

ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.1250.2012 Gospodarski oddelek

negatorna tožba vednost lastnika o uporabi nepremičnine s strani tretjih oseb obligacijsko upravičenje pridobitev stvarnopravnega upravičenja odločanje o pritožbi v primeru prenehanja pravdne stranke potek rokov za opravo pritožbenih procesnih dejanj prekinitev postopka
Višje sodišče v Ljubljani
10. december 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zgolj vednost tožeče stranke o uporabi hodnika in stopnišča s strani tretjih oseb ne daje zadostne pravne podlage za njihovo nemoteno uporabo dela tuje nepremičnine oziroma zgolj na tej podlagi niso pridobile stvarnopravnega upravičenja za uporabo spornih skupnih prostorov na nepremičnini, ki ni v njihovi (so)lasti.

S smiselno uporabo določbe drugega odstavka 207. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje lahko pritožbeno sodišče izda odločbo o pritožbi, če so bila pred prekinitvijo postopka opravljena vsa pritožbena procesna dejanja

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se toženim strankam prepove dostop do njihovih poslovnih prostorov, v stavbi z identifikacijsko številko AA-2604, preko hodnika in stopnišča, v izmeri 42,35 m2, ki sta v Elaboratu vpisa stavb v kataster stavb, pri stavbi na naslovu S., z identifikacijsko številko AA-1297, vpisana pod zaporedno št. 19 in je v izključni lasti tožeče stranke, ter se v prihodnje prepoveduje toženim strankam, njenim ljudem in obiskovalcem prehod, hoja in zadrževanje na predmetnem hodniku in stopnišču ter kakršno koli drugačno vznemirjanje tožeče stranke v njenih poslovnih prostorih (I. točka izreka), toženi stranki pa je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 2.055,18 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (II. točka izreka).

Zoper sodbo so vložile pritožbo tožene stranke iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagale, da izpodbijano sodbo razveljavi in spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo vse stroške pravdnega postopka.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdi, toženi stranki pa naloži v plačilo nadaljnje stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila peto- tožena stranka M. d.o.o. 29. 4. 2013 izbrisana iz sodnega registra. Prenehanje pravdne stranke, ki je pravna oseba, ima po določbi 3. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu. Do prekinitve pravdnega postopka lahko pride ne le v postopku pred sodiščem prve stopnje, ampak tudi v nadaljnjem pritožbenem postopku. Ena od posledic prekinitve postopka je, da sodišče v času, dokler traja prekinitev, ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj; če pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, lahko sodnik na podlagi te obravnave izda sodbo (drugi odstavek 207. člena ZPP). S smiselno uporabo te določbe v postopku pred sodiščem druge stopnje lahko pritožbeno sodišče izda odločbo o pritožbi, če so bila pred prekinitvijo postopka opravljena vsa pritožbena procesna dejanja (torej če je bila vložena pritožba, ki je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila ali pa je rok za odgovor potekel). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bila pritožbena procesna dejanja v tem primeru opravljena že pred prekinitvijo postopka, zato je o pritožbi (vseh) toženih strank tudi odločilo.(1) Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbenemu zahtevku na prepoved vznemirjanja v tožbenem zahtevku navedenih nepremičnin v solasti tožeče stranke ugodilo. Tožene stranke namreč niso zanikale, da bi uporabljale sporni hodnik in stopnišče, ampak so utemeljenosti tožbenega zahtevka nasprotovale s trditvami, da je bila tožeča stranka že ob nakupu njenih poslovnih prostorov seznanjena, da stopnišče v prvem nadstropju in del hodnika uporabljajo tretje osebe za dostop do svojih poslovnih prostorov. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožene stranke zgolj z navedenim argumentom ne morejo uspeti, saj jim zgolj vednost tožeče stranke o uporabi hodnika in stopnišča s strani tretjih oseb ne daje zadostne pravne podlage za njihovo nemoteno uporabo dela tuje nepremičnine oziroma zgolj na tej podlagi niso pridobile stvarnopravnega upravičenja za uporabo spornih skupnih prostorov na nepremičnini, ki ni v njihovi (so)lasti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi tožene stranke morale zatrjevani dogovor o uporabi dela nepremičnine tožeče stranke s slednjo tudi formalno urediti in si stalni dostop oziroma stalno uporabo spornih delov zagotoviti z ustanovitvijo stvarne služnosti.

Tožene stranke so še navedle, da je v posameznih kupoprodajnih pogodbah, ki so jih sklenile ob nakupu svojih nepremičnin, navedeno, da kupujejo tudi sorazmerni del skupnih prostorov in naprav v zgradbi, kar pa vhod v zgradbo in stopnišča zagotovo so. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožene stranke za navedene trditve niso predložile nobenih (ustreznih) dokazov, zato navedb o nakupu (tudi) sorazmernega dela skupnih prostorov v zgradbi, ki je v solasti tožeče stranke, niso uspele dokazati.

Neutemeljene so pritožbene navedbe o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov z zaslišanjem strank in predlaganih prič. Glede na nesporno ugotovljeno dejstvo o načinu uporabe spornega hodnika in dela stopnišča s strani tožečih strank in dejstvom, da slednje zatrjevane dogovorjene rabe skupnih prostorov v nepremičnini, ki je v solasti tožeče stranke, niso uredile na (ustrezen) način, ki bi tožeči stranki preprečeval uresničevanje vseh lastninskih upravičenj na sporni nepremični, izvajanje drugih dokazov za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni bilo potrebno.

Pritožba toženih stranka iz zgoraj navedenih razlogov ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožene stranke s pritožbo niso uspele, same nosijo svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako nosi tožeča stranka sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotreben pritožbeni strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -(1) Prim. III Ips 59/2002 z dne 5. 12. 2002.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia