Jedro

Ker tožeča stranka kljub temu, da jo je sodišče prve stopnje pozvalo na popravo tožbe in jo opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če tega ne bo storila, ter jo tudi napotilo na brezplačno pravno pomoč, tožbe ni ustrezno dopolnila, je izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke zaradi plačila odškodnine.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik brez navedbe pritožbenih razlogov, ki v pritožbenem postopku ponavlja, da denarja za odvetnika nima, zato laično opisuje svoje težko stanje, v katerem se je znašel po odpovedi delovnega razmerja pri toženi stranki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev prvostopnega sodišča je pravilna. To je navedlo tudi vse razloge, ki izpodbijano odločitev utemeljujejo. Tožnik je dne 31. 1. 2017 vložil tožbo zaradi duševnih bolečin, ki jih je utrpel zaradi neutemeljene odpovedi delovnega razmerja. Posledično je zapadel v depresijo, zato mu je tožena stranka, kot njegov bivši delodajalec, dolžna plačati primerno odškodnino. Sodišče je tožnika dvakrat, prvič v sklepu z dne 21. 4. 2017 in drugič v sklepu z dne 9. 5. 2017, skladno z načelom pravne pomoči prava neuki osebi, poučilo, naj si poišče pravno pomoč pri odvetniku. Seznanilo ga je, da lahko v primeru slabega socialnega položaja zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je prosilcu med drugim lahko odobrena tudi za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku v postopku pred sodišči. Napotilo ga je tudi na krajevno pristojno Službo za brezplačno pravno pomoč pri Okrožnem sodišču v Ljubljani na S. 5. Zakaj pritožnik za brezplačno pravno pomoč ni zaprosil, v pritožbi ne pove. Po pozivu sodišča z dne 9. 5. 2017, ki ga je prejel 19. 5. 2017, naj popravi tožbeni zahtevek tako, da bo iz njega razvidna višina odškodnine in dejstva, iz katerih bo mogoče razbrati, za kakšno škodo vtožuje odškodnino, v kakšni višini in glede tega predlaga dokaze, je na sodišče ponovno naslovil laično vlogo, v kateri je na kratko povzel svojo težko življenjsko situacijo v kateri se je znašel zaradi protipravne odpovedi delovnega razmerja.

6. Tožnik v pritožbi zoper sklep, s katerim je bila njegova vloga zavržena, ne navaja ničesar, kar bi izpodbilo pravilnost ugotovitev prvostopnega sodišča o tem, da njegova tožba ni popolna. Tem ugotovitvam se pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Ker je bilo pravilno tudi postopanje prvega sodišča, ki je s sklepom pozvalo tožečo stranko na popravo in jo opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če tožbe ne bo popravila, in jo tudi napotilo na brezplačno pravno pomoč, ki je tožeča stranka iz nepojasnjenih razlogov ni izkoristila, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njeno nepopolno vlogo, ki je ni ustrezno popravila, zavrglo.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).