Jedro

Drugostopni upravni organ lahko s svojo odločbo razveljavi dokončno odločbo po nadzorstveni pravici le, če je bil z dokončno odločbo očitno kršen materialni zakon in mora v svoji odločbi navesti, v čem je očitna kršitev zakona.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Republiške carinske uprave z dne 26.5.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka po nadzorstveni pravici na podlagi 2. odstavka 263. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) razveljavila odločbo carinarnice, s katero je navedena carinarnica tožeči stranki izdala dovoljenje za odprtje proste carinske prodajalne. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 1. odstavka 222. člena carinskega zakona in na določbo 1. odstavka 2. člena pravilnika o prostih carinskih prodajalnah in o preskrbovanju prevoznih sredstev v mednarodnem prometu. Kot razlog za razveljavitev navedene odločbe navaja, da je bilo tožeči stranki dovoljeno odpreti prosto carinsko prodajalno v P. in ne v marini oziroma v navtičnem središču, kjer je organizirana carinska kontrola kot kraju, kjer se po navedeni določbi carinskega zakona smejo odpirati proste carinske prodajalne.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da kršitev materialnega zakona ni podana. P. ima namreč status navtičnega centra, kar izhaja iz potrdila pristojnega občinskega upravnega organa z dne 10.6.1991, na katerega se sklicuje razveljavljena prvostopna odločba. Navedeno potrdilo je glede na določbo 1. odstavka 164. člena ZUP javna listina, ki dokazuje, kar se v njej potrjuje. Prav tako je pristojna komisija ugotovila, da je v prostorih, v katerih se s sporno odločbo dovoljuje odprtje proste carinske prodajalne, zagotovljen carinski nadzor, kar izhaja iz zapisnika komisije z dne 28.11.1991. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V dopolnitvi tožbe tožeča stranka še navaja, da so bile na podlagi listin, podobnih tistim, ki jih je predložila tožeča stranka, izdane odločbe o odprtju številnih drugih prosto carinskih prodajaln in bi razveljavitev dovoljenja, izdanega tožeči stranki, pomenila sprejemanje različnih odločitev ob enaki pravni in dejanski podlagi. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ugovarja tožbenim navedbam v celoti in navaja, da v prostorih, kjer se nahaja sporna prosto carinska prodajalna, ni organizirana carinska kontrola ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno dovoljenje carinarnice, dano tožeči stranki za odprtje proste carinske prodajalne v prostorih .... V obrazložitvi spornega dovoljenja se carinarnica sklicuje na določbo 222. člena carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 36/86, 28/88, 40/89, 70/89, 21/90 in 34/90 p.b.- CZ) ter na določbe 1. do 5. člena pravilnika o prostih carinskih prodajalnah in o preskrbovanju prevoznih sredstev v mednarodnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 48/86 in 74/89 - pravilnik). Po navedeni določbi carinskega zakona se smejo proste carinske prodajalne med drugim odpirati tudi v marinah in navtičnih središčih, v katerih je organizirana carinska kontrola, za prodajo blaga osebam, določenim z zveznim zakonom, ki ureja zunanjetrgovinsko poslovanje. Prvostopni organ je na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin presodil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji, ki jih za odprtje proste carinske prodajalne zahteva navedena zakonska določba in tožeči stranki izdal pozitivno odločbo. Navedeno dokončno odločbo, s katero je bilo tožeči stranki dovoljeno odpreti prosto carinsko prodajalno, je tožena stranka z izpodbijano odločbo razveljavila po nadzorstveni pravici, pri čemer se sklicuje na določbo 2. odstavka 263. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po navedeni določbi ZUP se odločba,ki je v upravnem postopku dokončna, lahko razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer navaja, da je bilo sporno dovoljenje izdano v nasprotju z določbo 222. člena carinskaga zakona, v čem je očitna kršitev navedenega zakona, pa ne pove. Tožena stranka namreč navaja, da je bilo tožeči stranki izdano dovoljenje za odprtje proste carinske prodajalne v ... in ne v marini oziroma navtičnem središču, v katerih je organizirana carinska kontrola kot enem izmed krajev, na katerem se po določbi 1. odstavka 222. člena carinskega zakona smejo odpirati proste carinske prodajalne. Ta navedba morda kaže na to, da je bilo v postopku na prvi stopnji dejansko stanje napačno ugotovljeno. Zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja bi morda lahko prišlo do kršitve zakona, toda za razveljavitev dokončne odločbe po nadzorstveni pravici ne zadošča, da je bil zakon kršen, ampak mora iti za očitno kršitev zakona. V čem naj bi bil očitno kršen carinski zakon, pa tožena stranka ne pove.

Ker je izpodbijana odločba nezakonita, jo je sodišče moralo odpraviti skladno z določbo 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).