Jedro

Tožnik je izkazal okoliščine za utemeljitev predloga ter vrnitev v prejšnje stanje, zato je sodišče vrnitev v stanje pred zamudo dovolilo in ugotovilo, da je tožba vložena pravočasno.

Izpodbijana zavrnilna odločba, s katero je bila tožniku odklonjena BPP za zastopanje v postopku s tožbo zoper odločbo št. Bpp 630/2013 z dne 22. 8. 2013, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist, kajti postopek, za katerega je tožnik prosil za BPP, je bil namreč že pravnomočno končan. Zato je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo treba zavreči; na tak razlog mora namreč sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka.

Izrek

I. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se ugodi in se ugotovi, da je tožba pravočasna.

II. Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 630/2013 z dne 22. 8. 2013 ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Po proučitvi zadeve je organ zaključil, da gre za očitno nerazumno zadevo v smislu tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter da zato tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh. Glede na to je na podlagi 37. člena ZBPP tožnikovo prošnjo za BPP zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Nepravilno je bilo v zadevi št. Bpp 630/2013 presojeno, da tožnik nima izgledov za uspeh s pritožbo ter je posledično izpodbijana odločba, ki mu odreka BPP za tožbo zoper navedeno odločbo, nezakonita. Odločitev v izpodbijani odločbi pa tudi ni obrazložena s tehtnimi argumenti. Tožnik meni, da je, ker nima sredstev za odvetnika, sam pa ne pozna zakonodaje in nima pravniškega znanja, upravičen do BPP in bi jo v demokratični državi tudi dobil; pripada mu po Ustavi in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navaja, da bo, če ne bo uspel, prisiljen sprožati nove odškodninske in kazenske postopke. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve organu v ponovni postopek. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih stroškov in sodnih taks.

Tožnik je hkrati s tožbo vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev tožbe. Predlogu je priložil zdravniško potrdilo z dne 10. 1. 2014, iz katerega izhaja, da v obdobju 14 dni tožnik zaradi bolezni ne more priti na sodišče ali sodelovati pri procesnem dejanju.

Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je poslala upravne spise v zadevi.

K I. točki izreka: Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev tožbe je sodišče ugodilo.

V 24. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je določeno, da če stranka iz opravičenega vzroka zamudi zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje, pri tem pa mora predlog vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok, če je šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. V predlogu je potrebno verjetno izkazati okoliščine za utemeljitev predloga, v roku za vložitev predloga pa je treba opraviti tudi zamujeno dejanje. Vrnitve v prejšnje stanje po treh mesecih od dneva zamude ni več mogoče predlagati.

Glede na to, da se je 30-dnevni rok rok za vložitev tožbe (prvi odstavek 28. člena ZUS-1) iztekel 13. 1. 2014, tožnik pa je tožbo skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje vložil 14. 1. 2014, in ker je z zdravniškim potrdilom potrjena bolezen tožnika od 10. 1. 2014 dalje ter da mu ta preprečuje opravljanje procesnih dejanj pri sodišču v nadaljnjih 14 dneh, je sodišče presodilo, da je tožnik izkazal okoliščine za utemeljitev predloga ter vrnitev v prejšnje stanje. Zato je vrnitev v stanje pred zamudo dovolilo in ugotovilo, da je tožba vložena pravočasno.

K II. točki izreka: Tožba je nedovoljena.

Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP za zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 630/2013 z dne 22. 8. 2013. Po vpogledu v U vpisnik sodišča pa je sodišče ugotovilo, da je zoper navedeno odločbo št. Bpp 630/2013 z dne 22. 8. 2013 tožnik 15. 10. 2013 sam vložil tožbo ter da je s to tožbo tudi uspel, saj je sodišče s sodbo I U 1568/2013 z dne 4. 12. 2013 (ki je s tem dnem tudi pravnomočna) tožbi ugodilo ter odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 630/2013 z dne 22. 8. 2013 odpravilo, zadevo pa vrnilo temu organu v ponovni postopek.

Glede na to pa izpodbijana zavrnilna odločba, s katero je bila tožniku odklonjena BPP za zastopanje v postopku s tožbo zoper odločbo št. Bpp 630/2013 z dne 22. 8. 2013, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist, kajti postopek, za katerega je tožnik prosil za BPP (in mu je bila z izpodbijano odločbo odklonjena) - to je postopek I U 1568/2013 - je bil namreč že pravnomočno končan. Zato je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo moralo zavreči; na tak razlog mora namreč sodišče po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka.

O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, saj je tožnik oproščen plačila sodnih taks v obravnavani zadevi (zadeva BPP) že na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah). Prav tako kot nepotrebno sodišče tudi ni odločalo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih stroškov; če namreč sodišče tožbo zavrže, tožeča in tožena stranka že po zakonu trpita vsaka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).