6. 4. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marije Žiher, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Podjed, o. p. – d. o. o., Ljubljana, na seji 6. aprila 2017

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 115. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12, 94/12, 96/13, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 21/2014 z dne 18. 6. 2015 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. I U 1366/2013 z dne 19. 11. 2013 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Davčna uprava Republike Slovenije (sedaj Finančna uprava Republike Slovenije) pritožnici pri odmeri dohodnine za leto 2011 ni priznala davčne olajšave iz prvega odstavka 115. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) za vzdrževanega, šolajočega se zakonca, ker so njegovi dohodki za opravljeno delo študentov in štipendija Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje presegli posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane v višini 2.436,92 EUR letno. Odločitev davčnega organa prve stopnje so potrdili Ministrstvo za finance ter Upravno in Vrhovno sodišče v upravnem sporu.

2.Pritožnica je zoper izpodbijani sodbi Vrhovnega in Upravnega sodišča vložila ustavno pritožbo. Hkrati z ustavno pritožbo je vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 115. člena ZDoh-2, ki določa pogoje, pod katerimi se zakonec davčnega zavezanca šteje za vzdrževanega družinskega člana, za katerega se davčnemu zavezancu lahko prizna zmanjšanje letne osnove za odmero dohodnine. Pritožnica zatrjuje, da je izpodbijana ureditev v neskladju s splošnim načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave v zvezi s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, ker prvi in tretji odstavek 115. člena ZDoh-2 drugače opredeljujeta, kaj se šteje za lastne dohodke za preživljanje pri šolajočem se zakoncu in pri šolajočem se otroku. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sodbi Vrhovnega in Upravnega sodišča razveljavi ter ugotovi neskladje izpodbijane določbe ZDoh-2 z Ustavo, zakonodajalcu določi rok za odpravo neskladja in določi način izvršitve svoje odločbe.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki: dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica