Jedro

Na podlagi jezikovne razlage 3. točke drugega odstavka ZZasV-1 ima oseba varnostne zadrže, ko je najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja. Pri tem na obstoj varnostnih zadržkov ne vplivajo okoliščine, da ni šlo za kršitev ZJRM-1 na javnem mestu ali v razmerju s tretjimi osebami, temveč za kršitve ZJRM-1 zaradi družinskih nesoglasij.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev službene izkaznice zasebnega varovanja za varnostnika (1. točka izreka) in odločila, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik storil pet prekrškov po 6. členu (z naslovom "nasilno in drzno vedenje") Zakona o javnem redu in miru (v nadaljevanju ZJRM-1), za katere so mu bile s pravnomočnimi odločbami o prekrških izrečene globe na podlagi: - plačilnega naloga št. ... (pravnomočen je postal 1. 3. 2019), s katerim je bila tožniku zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 z dne 18. 12. 2018 izrečena globa v višini 250,38 EUR (iz opisa dejanja izhaja, da je med tožnikom in A. A. prišlo do verbalnega spora s tem, da je tožnik A. A. grozil, da ga bo ubil in to večkrat ponovil, prav tako je tožnik A. A. žalil z besedami: »nesnaga«. Z izrečenimi besedami je tožnik pri A. A. povzročil občutek strahu, ponižnosti in prizadetosti); - plačilnega naloga št. ... (pravnomočen je postal 20. 11. 2018), s katerim je bila tožniku zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 z dne 25. 9. 2018 izrečena globa v višini 250,38 EUR (iz opisa dejanja izhaja, da je prišlo med tožnikom in A. A. do prepira. Med prepirom je tožnik žalil A. A. in mu grozil s pretepom. A. A. se je počutil ogroženega, zato se je zaklenil v sobo in poklical policijo, tožnik pa je z naslova kršitve odšel neznano kam); - plačilnega naloga št. ... (pravnomočen je postal 17. 3. 2018), s katerim je bila tožniku zaradi prekrška po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1 z dne 11. 1. 2018 izrečena globa v višini 625,94 EUR (iz opisa dejanja izhaja, da je tožnik v stanovanjski hiši očeta B. B. skupaj s prijateljem in prijateljico popival. Ko je oče prišel domov, je opazil, da je kuhinja razmetana in da posoda ni pomita, kar je tožniku tudi očital. Tožnik se je ob tem razburil in začel kričati na očeta "kaj misliš kdo si, pizda ti materina, da mi boš ukazoval, boš videl ubil te bom" in ga pričel odrivati. S tem dejanjem je tožnik pri očetu povzročil občutek ogroženosti, strahu, ponižnosti in vznemirjenosti); - plačilnega naloga št. ... (pravnomočen je postal 16. 2. 2017), s katerim je bila tožniku zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 z dne 21. 12. 2016 izrečena globa v višini 250,38 EUR (iz opisa dejanja izhaja, da je tožnik prišel na dvorišče C. C. z družino, kjer je pričel udarjati po vhodnih vratih stanovanjske hiše, ko pa je skozi druga vrata na dvorišče stopil C. C. ga je tožnik pričel takoj odrivati z rokama, pri tem pa kričal, kje je njegov sin Č. Č., da ga bo ubil, kar je večkrat ponovil, ter da ga bo že srečal. Ko je kričanje slišal Č. Č. in odšel pogledat, kaj se dogaja, je tožnik nanj kričal in večkrat ponovil, da ga bo ubil in da se bosta že srečala. Po tem dejanju je tožnik odšel v svoje vozilo in še enkrat zabrusil, da se bo že srečal z Č. Č. S takšnim dejanjem je tožnik pri C. C. in Č. Č. povzročil občutek ponižnosti, ogroženosti, prizadetosti in strahu); - odločbe o prekršku št. ... z dne 21. 12. 2018 (pravnomočna je postala 16. 1. 2019), s katero je bila tožniku zaradi prekrška po drugem odstavku 6. člena ZJRM-1 z dne 2. 5. 2018 izrečena globa v višini 333,83 EUR. Iz izreka odločbe izhaja, da je tožnik na terasi gostinskega lokala "...", na naslovu ..., z roko v obraz udaril D. D. 3. Tožena stranka je v postopku varnostnega preverjanja upoštevala, da je bil tožnik petkrat s pravnomočno odločbo spoznan za odgovornega za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja, kar je razvidno tako iz opisov posameznih dejanj kot tudi vsebine 6. člena ZJRM-1, na podlagi katerega je bila tožniku izrečena globa.

4. Glede na navedeno je tožena stranka ocenila, da so v obravnavani zadevi podani varnostni zadržki iz 3. točke drugega odstavka 16. člena Zakona o zasebnem varovanju (v nadaljevanju ZZasV-1). Poudarila je, da ZZasV-1 ne loči med prekrški zoper javni red in mir z elementi nasilja, ki so storjeni v družinskem krogu ali zaradi družinskih nesoglasij, in prekrški, ki so storjeni na javnih mestih ali v razmerju s tretjimi osebami. Zato je skladno s prvim odstavkom 17. člena ZZasV-1 štela, da tožnik za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja ne izpolnjuje pogoja iz 4. točke prvega odstavka 32. člena ZZasV-1. 5. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in ugodi vlogi za pridobitev službene izkaznice zasebnega varovanja za varnostnika. Priglaša stroške postopka v upravnem sporu.

6. Iz tožbenih navedb je razvidno, da se tožnik strinja z ugotovitvijo, da je bil petkrat s pravnomočno odločbo spoznan za odgovornega za prekrške. Pojasnjuje, da je v vseh primerih šlo za družinska nesoglasja in prepire ob razhodu staršev, ki sta si našla nova partnerja. Trdi, da je zato večkrat poklical policijo, ki ga je oglobila zaradi neresničnih navajanj. Poudarja, da ni šlo za kršitve ZJRM-1 na javnem mestu ali v razmerju s tretjimi osebami, da na splošno ni konfliktna oseba in da se očitana dejanja niso zgodila na opisan način.

7. V nadaljevanju tožnik navaja, da se tožena stranka ni opredelila do njegovih izjav. Prepričan je, da pri njem ni podan varnostni zadržek. Pojasnjuje, da je zaradi zavrnitve izdaje službene izkaznice izgubil možnost zaposlitve pri družbi E., d. o. o. ali drugi varnostni službi, zaradi česar je bilo poseženo v njegove ustavne pravice iz 49. in 50. člena Ustave. Izpostavlja, da bi morala tožena stranka utemeljiti, zakaj je glede na konkretne okoliščine pravnomočne odločbe o prekršku, ki mora imeti elemente nasilja, zavrnitev izdaje službene izkaznice v skladu z načelom sorazmernosti. Meni, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, ali sploh gre za prekrške, ki imajo elemente nasilja že po samem zakonu, in ali je tožnik izvajal nasilje v tolikšni meri in v takih okoliščinah, ki z vidika načela sorazmernosti opravičujejo zavrnitev službene izkaznice.

8. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je upoštevala tožnikovo izjavo, da so bili prekrški storjeni zaradi družinskih nesoglasij. Pojasnjuje, da je s tem v zvezi sprejela stališče, da ZZasV-1 ne ločuje med prekrški zoper javni red in mir z elementi nasilja, ki so storjeni zaradi družinskih nesoglasij, in tovrstnimi prekrški, ki so storjeni na javnih mestih ali v razmerju do tretjih oseb. Zato meni, da niso pomembne okoliščine, v katerih je tožnik storil prekrške z elementi nasilja, v zvezi s tožnikovo izjavo glede resničnosti opisa dejanja pa izpostavlja pravnomočnost navedenih odločb o prekršku.

9. Iz nadaljnjih navedb tožene stranke je razvidno, da je treba načelo sorazmernosti upoštevati le v primeru obstoja utemeljenega dvoma o zanesljivosti in verodostojnosti osebe ali ko se osebi odvzame službeno izkaznico. Meni še, da tožniku ni bila odvzeta pravica do opravljanja zasebnega varovanja, saj je še ni imel, kršena pa mu ni bila niti ustavna pravica do proste izbire zaposlitve. Poudarja, da ni samo po sebi umevno, da lahko naloge zasebnega varovanja opravlja vsaka oseba, saj gre za področje dela, kjer ima varnostno osebje pravico uporabljati ukrepe, s katerimi lahko poseže v človekove pravice in svoboščine.

10. Tožnik v pripravljalni vlogi ponavlja svoja stališča in poudarja, da bi morala tožena stranka presojati z vidika konkretne javne varnosti. Trdi, da tožena stranka ne bi smela odločati le na podlagi pisne dokumentacije in da bi ga morala pred izdajo odločbe zaslišati.

**K I. točki izreka:**

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

13. Nosilno stališče izpodbijane odločbe je ugotovitev tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje splošnega pogoja za pridobitev službene izkaznice iz 4. točke prvega odstavka 32. člena ZZasV-11, saj ima varnostne zadržke po 3. točki drugega odstavka 16. člena tega zakona. V skladu s prvim odstavkom navedenega člena varnostno osebje namreč ne sme imeti varnostnih zadržkov, ki med drugim obstajajo tudi, če je oseba najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja (3. točka drugega odstavka 16. člena ZZasV-1).

14. V takem primeru pa ZZasV-1 ne predvideva upravnega odločanja z vidika načela sorazmernosti. To načelo, ki predstavlja varovalko, da z upravnim aktom ni prekomerno poseženo v pravice posameznika (kar se preizkusi s testom sorazmernosti), mora organ upoštevati le v postopku odvzema službene izkaznice2 in pri presoji, ali iz ugotovitev varnostnega preverjanja izhaja obstoj utemeljenega dvoma o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe, torej ali ima oseba varnostni zadržek po 4. točki drugega odstavka 16. člena ZZasV-1. Omenjeni dvom o zanesljivosti tako obstaja, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz kazenskih postopkov ali postopkov za prekrške lahko sklepa, da bo oseba nezakonito in nestrokovno opravljala naloge zasebnega varovanja, pri čemer se pri presoji upoštevajo okoliščine in teža storitve dejanj oziroma kršitev, vrsto in višino predpisane oziroma izrečene sankcije, čas, ki je pretekel od storitve /.../ _ter odloči v skladu z načelom sorazmernosti_ (tretji odstavek 16. člena ZZasV-1).

15. Glede na navedeno ni utemeljen tožbeni ugovor, da bi tožena stranka, ko je sprejela odločitev na podlagi alternativno predpisane podlage iz 3. točke drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 17. člena3 in četrto točko prvega odstavka 32. člena ZZasV-1, morala presojati, ali so v prekrških zoper javni red in mir, za katere je bil tožnik pravnomočno spoznan za odgovornega, taki elementi nasilja, da z vidika uporabe načela sorazmernosti ne omogočajo pridobitve službene izkaznice. Zadostuje namreč njena ugotovitev, da gre za prekrške, ki imajo elemente nasilja že po samem zakonu, saj je bil tožnik spoznan za odgovornega storitve petih prekrškov po 6. členu ZRJM-1 z naslovom "nasilno in drzno vedenje"4, kar med strankama v obravnavani zadevi ni sporno. Povedano drugače, le če bi izpodbijana odločba temeljila na ugotavljanju utemeljenega dvoma o zanesljivosti ali verodostojnosti tožnika v smislu 4. točke drugega odstavka 16. člena ZZasV-1, ne bi zadostovalo zgolj sklicevanje tožene stranke na opise prekrškov, ampak bi morala z vidika načela sorazmernosti preizkusiti tudi obstoj okoliščin iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona.

16. V obravnavani zadevi je sporen tudi besedni rezultat razlage 3. točke drugega odstavka 16. člena ZZasV-1, saj je po tožnikovih trditvah pravilno stališče, da ta zakon v tem pogledu kot upoštevne določa le prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja na javnih mestih ali v razmerju do tretjih oseb in ne prekrškov zoper javni red in mir z elementi nasilja, ki so posledica družinskih nesoglasij.

17. Očitek, da je tožena stranka nepravilno razlagala navedeno določbo ZZasV-1, ni utemeljen. Na podlagi jezikovne razlage te zakonske določbe je po presoji sodišča namreč mogoče sklepati, da ima oseba varnostne zadržke ne glede na okoliščine, ki jih izpostavlja tožnik, torej že v primeru, ko je najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja. Tožnikovega stališča ne potrjuje niti zakonodajno gradivo,5 pri čemer sodišče zgolj pojasnjuje, da je zakonodajalčev cilj (namen) tudi sicer zavezujoč znotraj jezikovno navzven izraženega (napisanega), nima pa moči, da besedilo prebija in ga samovoljno spreminja.6 Zato bi razlaga zakona, za katero se zavzema tožnik po presoji sodišča nedopustno vodila v njegovo popravo (korekturo). Glede na navedeno je sporna zakonska ureditev, na kateri temelji izpodbijana odločba, v skladu z načeli pravne države iz 2. člena Ustave, zlasti z načelom jasnosti in določnosti predpisa, ki zahteva, da so predpis oziroma njegove posamezne določbe razumljive in jasne, tako da jih naslovljenci razumejo. Vprašanje primernosti sporne določbe pa po stališču sodišča spada v polje proste presoje zakonodajalca.7

18. Utemeljen ni niti sicer pavšalen tožnikov ugovor, da se očitana dejanja niso zgodila na opisan način, saj v zadevi ni sporno, da so navedene odločbe o prekršku že pravnomočne. Pravnomočnost pa povzroči nespremenljivost z odločbo urejenega pravnega razmerja, s čimer se na splošni ravni vzpostavlja zaupanje v pravni red.

19. Na presojo v obravnavani zadevi prav tako ne more vplivati tožbeni ugovor v zvezi s kršitvijo pravice do izjave v upravnem postopku. Tožniku je bila namreč dana možnost izjave glede ugotovitev varnostnega preverjanja z dopisom z dne 20. 8. 2019, poleg tega je bila v zadevi dne 4. 9. 2019 opravljena ustna obravnava, v okviru katere je imel tožnik tudi možnost ustne izjave. Tožena stranka se je v izpodbijani odločbi opredelila tako glede tožnikovih izjav, da je treba upoštevati okoliščino, da so bile odločbe o prekrških izdane zaradi družinskih nesoglasij, kot tudi do izjave o nepravilnosti opisa očitanih dejanj. Glede na navedeno po presoji sodišča v obravnavani zadevi tožniku ni bila kršena pravica do izjave iz prvega odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, saj je imel možnost, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njegovemu uspehu v postopku.

20. Na drugačno stališče sodišča ne more vplivati niti tožnikovo sklicevanje na kršitev 59. v zvezi s 50. členom Ustave. Nezmožnost opravljanja poklica zaradi neizpolnjevanja pogojev namreč ne pomeni posega v ustavno pravico iz 49. člena Ustave, saj je konkretni poklic dostopen vsem pod enakimi pogoji, ki jih morajo vsi, ki ga želijo opravljati, izpolnjevati.8

21. Ob upoštevanju navedenega je izpodbijana odločitev pravilna, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

22. Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K III. točki izreka:**

23. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže. 1 Prvi odstavek 32. člena ZZasV-1 se glasi:"Za pridobitev službene izkaznice mora prosilec izpolnjevati naslednje splošne pogoje, in sicer (1. točka) da je star najmanj 18 let; (2. točka) da ima državljanstvo države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije; (3. točka) da je strokovno usposobljen glede na vrsto del, ki jih bo opravljal; (4. točka) da je varnostno preverjen in nima varnostnih zadržkov; (5. točka) da mu v obdobju zadnjih dveh let ni bila odvzeta službena izkaznica zaradi kršitev tega zakona; (6. točka) da je zdravstveno in psihično sposoben glede na vrsto del, ki jih bo opravljal; (7. točka) da aktivno obvlada slovenski jezik. 2 Iz prvega odstavka 37. člena ZZasV-1 je razvidno, da lahko pristojni organ imetniku službene izkaznice zaradi razlogov varovanja javnega interesa, pri čemer upošteva okoliščine storitve in težo kršitev ter vpliv na varnost ljudi ali premoženja, z odločbo izreče odvzem posamezne službene izkaznice na podlagi alternativno predpisanih podlag iz prve do četrte točke navedenega odstavka. 3 Glasi se: "Varnostno preverjanje je poizvedba, ki jo opravi pristojni organ in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih iz 16. člena tega zakona. Opravi se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za opravljanje zasebnega varovanja pred podelitvijo licence ali službene izkaznice ali kasneje, če je podan sum varnostnih zadržkov. Če se ugotovi, da so za osebo podani varnostni zadržki, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti." 4 Navedeni člen določa različne kršitve z elementi nasilja. 5 Poročilo Državnega zbora k Predlogu zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1), druga obravnava, EPA 1497-V. 6 Glej tudi članek dr. Marijana Pavčnika, Med Scilo in Karibdo spremenljivosti, Pravna praksa - 2018, številka 1, stran 6-7, GV Založba, 11. 1. 2018. 7 Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da vprašanje primernosti zakonske ureditve spada v polje proste presoje zakonodajalca. Tako je na primer iz odločbe U-I-231/98 z dne 18. 3. 1999, s katero je presojalo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3., 4., 5. in 15. člena Zakona o denacionalizaciji, razvidno, da gre pri določitvi načina in obsega denacionalizacije za vprašanje primernosti zakonske ureditve, kar spada v polje proste presoje zakonodajalca (drugi odstavek 3. točke obrazložitve). 8 Táko stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že večkrat, med drugim v sklepu X Ips 222/2016 z dne 7. 3. 2018 (14. točka obrazložitve).