Jedro

Po 4. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh se šteje za vir dohodnine tudi nagrada, ki jo prejme fizična oseba, ki sodeluje v nagradni igri, ki se predvaja kot televizijska oddaja. Tožnik v upravnem postopku in v tožbi ni ugovarjal dejanskim ugotovitvam, v tožbi tudi ni predlagal izvedbe dokazov niti oprave glavne obravnave. Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno na podlagi inšpekcijskega zapisnika, kateremu tožnik ni oporekal, ni bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu, če je sodišče prve stopnje odločilo na seji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 407/98-9 z dne 19.6.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 7.10.1998, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Davčnega urada M., Izpostave S.G. z dne 6.1.1998. Z navedeno prvostopno odločbo je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 1996 v višini 337.975,00 SIT. Pri odmeri je bil upoštevan znesek 1,502.3000,00 SIT kot vrednost nagrade v obliki osebnega avtomobila F.P., ki ga je tožnik prejel v televizijski oddaji "Poglej in zadeni" in je bilo ugotovljeno, da sponzor televizijske oddaje (pravna oseba I. d.o.o., M.) ni obračunal niti plačal davka od osebnih prejemkov niti ni bila ob prevzemu nagrade plačana dohodnina.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da so v 1. alinei 2. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 7/95 in 44/96, v nadaljevanju ZDoh) kot vir dohodnine navedeni tudi osebni prejemki. Med te se upoštevajo po določbi 4. alinee 1. odstavka 15. člena ZDoh tudi državne in druge nagrade. Prejeti osebni avtomobil je nagrada in šteje za osebni prejemek, od katerega se plačuje dohodnina. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da sponzor televizijske oddaje ni obračunal niti plačal davka od osebnega prejemka (107. člen ZDoh) in da dohodnina ni bila obračunana niti plačana ob prevzemu nagrade. Ugotovitve upravnih organov izhajajo iz ugotovitev inšpekcijskega pregleda, da je bil kot nagrada izročen osebni avtomobil po računu št. ... z dne 6.2.1996 v vrednosti 1,502.3000,00 SIT, od katere bi moral biti plačan davek od osebnih prejemkov v višini 375.575,00 SIT. Po določbi 5. alinee 1. odstavka 16. člena ZDoh predstavlja osnovo za davek od osebnih prejemkov od nagrad vsak posamezen bruto prejemek, izplačan v denarju, bonih ali v naravi. Ker se po Zakonu o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92,71/93) šteje za promet proizvodov, namenjenih za končno potrošnjo tudi brezplačna odtujitev proizvodov pravne osebe ali zasebnika (3. točka 2. odstavka 5. člena), je tožena stranka v osnovo za obračun dohodnine kot bruto prejemek pravilno štela vrednost avtomobila z obračunanim prometnim davkom.

Tožnik v pritožbi navaja, da bi pred sodiščem prve stopnje moral biti zaslišan. Zatrjuje, da bi ustno lahko drugače obrazložil zadevo. Za glavno obravnavo bi si tudi lahko zagotovil strokovno pomoč.

Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje imelo podlago za odločanje na seji v določbi 2. odstavka 50. člena ZUS, po kateri lahko sodišče prve stopnje odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale.

Iz sodnega spisa izhaja, da stranki (tožnik in tožena stranka) glavne obravnave nista zahtevali, s tožbo tudi ni bila predlagana izvedba dokazov. Tožnik je v tožbi izrecno navedel, da je sodeloval v navedeni televizijski oddaji in kot nagrado prejel navedeni avtomobil, ga registriral in pozneje prodal. V tožbi ni navedb, ki bi izkazovale dvom v ugotovitev, da od navedenega avtomobila davek od osebnih prejemkov oziroma dohodnina ni bila plačana ali v verodostojnost računa o vrednosti navedenega avtomobila. Iz upravnih spisov je razvidno, da tožnik v upravnem postopku sploh ni ugovarjal dejanskim ugotovitvam. Ugovarjal je le pravni opredelitvi prejema navedenega avtomobila in zatrjeval, da ga ni prejel kot nagrado, ampak kot dobitek igre na srečo. Takšni tožnikovi ugovori tudi Vrhovnemu sodišču ne vzbujajo dvoma glede ugotovljenega dejanskega stanja, ki se po podatkih upravnih spisov opira na vsebino inšpekcijskega pregleda.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 16. členu ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS niso urejena, Vrhovno sodišče še presoja, da v upravnem sporu na prvi stopnji ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 3. odstavka 72. člena ZUS in da je bilo, glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, materialno pravo pravilno uporabljeno.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.