Jedro

Dokaza z izvedencem ni predlagal toženec, pač pa ga je predlagala tožnica, zato se toženec na kršitev ne more uspešno sklicevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z v uvodu navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Šentjurju razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati znesek 1.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.10.2008 dalje do plačila, v roku 8 dni, ter toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnici povrniti pravdne stroške v višini 868,66 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno štelo za dokazano trditev tožeče stranke, da je njen podpis na potrdilu o plačilu ponarejen, ker tožena stranka navedenim trditvam ni pravočasno nasprotovala. Toženec je potrdilo o plačilu v spis vložil skupaj s pravočasnim odgovorom na tožbo, kjer je tudi navedel, da ni dolžan ničesar več. Tožeča stranka pa je dokazovala nasprotno in je predlagala izvedbo dokaza z izvedencem grafološke stroke. Toženec je pri svojih navedbah ves čas vztrajal, na naroku za glavno obravnavo je predložil še listino, iz katere izhaja, da je bila kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja goljufije zoper njega zavržena. To listino je toženec prejel šele dne 10.3.2010 in je njeno predložitev sodišče tudi štelo kot pravočasno. Ker je nesporno, da je bila kazenska ovadba zoper toženca zavržena prav zaradi ugotovitve pristnosti podpisa na potrdilu, ni mogoče trditi, da je toženec dejstvo, da je tožničin podpis na potrdilu ponarejen, priznal. Po mnenju pritožnika je sodišče s tem, ko je zavrnilo dokazne predloge, predvsem angažiranje izvedenca grafologa, na škodo toženca bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, posledično pa je bilo napačno uporabljeno tudi materialno pravo.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po 1. odstavku 458. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, v nadaljevanju ZPP) je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožnik smiselno zatrjuje kršitev določbe 2. odstavka 214. člena ZPP, ki določa, da se dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev ne izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Sodišču prve stopnje očita, da je navedeno določbo razlagalo napačno, s čimer je odločilna dejstva zmotno štelo kot priznana, vendar te pritožbene navedbe niso utemeljene (predstavljajo pa tudi nedopusten pritožbeni razlog). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb tožnika, ki jih je podal na glavni obravnavi dne 6.4.2010, ko je zatrjeval, da potrdilo o plačilu ni bilo ponarejeno. S tem pa sodišče prve stopnje ni kršilo pravil postopka, saj so bile takšne navedbe tožnika na naroku za glavno obravnavo prepozne. 451. ter 453 člen ZPP določata, da mora v postopku v sporih majhne vrednosti stranka navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi oziroma odgovoru na tožbo, nato pa lahko vloži še eno pripravljalno vlogo, pri čemer se dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v kasnejših vlogah, ne upoštevajo. Res je sicer, da je tožnik na naroku za glavno obravnavo v spis vložil dopis o zavrženju kazenske ovadbe, ki ga je prejel šele 10.3.2010, in je tak dokaz sodišče prve stopnje (sicer zmotno) štelo kot pravočasen. Pritrditi pa je stališču sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je toženec za zavrženje kazenske ovadbe izvedel kasneje, nima nikakršnega vpliva na to, da navedb tožnice, glede ponareditve podpisa na potrdilu o plačilu, ne bi mogel zanikati pravočasno. Ali je podpis ponarejen, namreč toženec ni izvedel šele takrat, ko je bila kazenska ovadba zoper njega zavržena.

Neutemeljene so tudi navedbe pritožnika, da je sodišče prve stopnje, na račun pospešitve in ekonomičnosti postopka, neupravičeno zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca grafološke stroke. Dokaza z izvedencem grafološke stroke namreč ni predlagal toženec, pač pa ga je predlagala tožnica, zato se toženec na kršitev ne more uspešno sklicevati. Tudi sicer pa je potrebno zatrjevano kršitev grajati v skladu z 286.b členom ZPP, česar pa toženec prav tako ni storil. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, sodišče druge stopnje pa ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni našlo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP in 154. člen ZPP).