Jedro

Zatrjevana škoda zaradi prejete izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izpad dohodka) sama po sebi ni nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, saj bo v primeru uspeha v tem delovnem sporu tožnik lahko uveljavljal vse pravice iz delovnega razmerja za nazaj. Tožnik pa v predlogu za začasno odredbo ni obrazložil svojega siceršnjega premoženjskega in finančnega stanja (ali ima prihranke oziroma premoženje, s katerim se lahko preživlja) niti ni s tem v zvezi podal nobenih dokazil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik od toženke zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi izredne odpovedi z dne 22. 1. 2026 do pravnomočne določitve v tej zadevi oziroma najmanj do odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe in zagotovitev vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno z vpisom v obvezna zavarovanja, omogočanjem opravljanja dela skladno z zdravstvenimi omejitvami in izplačilom plač, vse pod grožnjo denarne kazni. Odločilo je še, da se odločitev o stroških postopka z začasno odredbo pridrži za končno odločbo.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe, podredno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje pri presoji pogoja verjetno izkazanega obstoja terjatve zavzelo prestrogo in napačno stališče. Predložil je zdravstveno dokumentacijo, iz katere izhaja, da zaradi zdravstvenega stanja ni bil sposoben opravljati dela na svojem delovnem mestu. Sodišče prve stopnje pa je presojo napačno zožilo le na vprašanje formalno odprtega bolniškega staleža. Čeprav ni imel bolniškega staleža, to še ne pomeni, da je bil sposoben opravljati delo. Toženka je bila pred podajo odpovedi seznanjena z zdravniškim spričevalom medicine dela, iz katerega izhaja, da ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za opravljanje dela na delovnem mestu zavarovanega zastopnika. Meni, da je izkazana verjetnost, da niso bili podani pogoji za izredno odpoved. Dokazno breme glede njene zakonitosti pa je na delodajalcu. Nadalje prereka zaključek sodišča prve stopnje, da ni dokazal nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. Izrecno je navedel, da je ostal brez rednega dohodka, da je oče dveh mladoletnih otrok, da ima do njiju preživninsko obveznost in da ne prejema nadomestila za brezposelnost. Navedeno predstavlja resne socialne in eksistenčne posledice, ne le zanj, pač pa tudi za njegova otroka. Morebitna kasnejša ugoditev tožbenemu zahtevku pa takih posledic ne more odpraviti. Navaja še, da sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo sorazmernosti predlaganega ukrepa. Moralo bi upoštevati, da bi bile posledice neizdaje začasne odredbe za tožnika bistveno hujše od morebitnih posledic, ki bi z izdajo začasne odredbe nastale toženki.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Skladno s četrtim odstavkom 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) se začasne odredbe izdajajo po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, za katero morajo biti podani pogoji iz 272. člena ZIZ. Po tej določbi sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Poleg verjetnosti terjatve mora upnik verjetno izkazati vsaj eno od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.

6.Tožnik je glede na vsebino predloga predlagal regulacijsko začasno odredbo, saj se vsebina predloga za začasno odredbo v bistvenem prekriva s tožbenim zahtevkom. Za izdajo regulacijske začasne odredbe pa je pristop restriktiven. Njena izdaja je omejena le na izjemne in nujne primere, da se prepreči, da (kasnejše) sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena. Utemeljena je izključno zaradi razloga, navedenega v drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, torej da se z začasno odredbo prepreči uporabo sile ali nastanek težko nadomestljive škode.

7.Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni verjetno izkazal, da je predlagana začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Zatrjevana škoda zaradi prejete izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izpad dohodka) sama po sebi ni nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, saj bo v primeru uspeha v tem delovnem sporu tožnik lahko uveljavljal vse pravice iz delovnega razmerja za nazaj. Tožnik pa v predlogu za začasno odredbo ni obrazložil svojega siceršnjega premoženjskega in finančnega stanja (ali ima prihranke oziroma premoženje, s katerim se lahko preživlja) niti ni s tem v zvezi podal nobenih dokazil. Zgolj zatrjevana izguba dohodka, neprejemanje nadomestila za brezposelnost in obveznost iz naslova preživljanja mladoletnih otrok tako še ne zadoščajo za ugotovitev ogroženosti preživljanja, pri čemer tožnik tudi sicer z ničemer ni dokazal okoliščin, ki jih navaja v zvezi s tem pogojem (tako niti ni dokazal zatrjevane obveznosti preživljanja otrok). Tožnik tudi ne navaja, da nima možnosti pridobitve (nove) zaposlitve in dohodka v bodoče oziroma za čas trajanja tega sodnega postopka.

8.Ker za izdajo predlagane začasne odredbe ni izpolnjen že pogoj nastanka težko nadomestljive škode, izdaja regulacijske začasne odredbe ni mogoča, zato presoja dodatnega pogoja verjetnosti obstoja terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ) in možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja (pogoja reverzibilnosti), za katera je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nista podana, s strani pritožbenega sodišča niti ni bila potrebna.

9.Kljub temu pritožbeno sodišče, glede na obširne pritožbene navedbe o verjetno izkazani terjatvi, še pojasnjuje, da je v sodni praksi zavzeto stališče, da mora delavec, ki želi doseči izdajo regulacijske začasne odredbe, pri izdaji katerih je zaradi začasne ureditve spornega pravnega razmerja potreben restriktiven pristop, za verjetno izkazati, da je odpoved podana iz očitno neutemeljenih razlogov oziroma da je izpodbijana odpoved očitno nezakonita. Tega, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožnik ni izkazal z verjetnostjo. Toženka je v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi opisala in utemeljila očitano hujšo naklepno kršitev delovne obveznosti tožnika, in sicer neupravičen izostanek z dela na delovne dni v obdobju od 22. 12. 2025 do 8. 1. 2026, ker je na podlagi lastne presoje, da mu zaradi zdravniškega spričevala medicine dela ni treba prihajati na delo, ostal doma, in to kljub temu, da ni imel odobrenega bolniškega staleža niti izdane odločbe invalidske komisije in kljub jasnim navodilom neposredno nadrejenega, da je dolžan prihajati na delo. Tožnik tega ne zanika. Meni pa, da zdravstvena dokumentacija medicine dela potrjuje, da dela na svojem delovnem mestu ni bil sposoben opravljati, ter da je pogoj za izredno odpoved tudi presoja (ne)možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar pa terja celovito presojo vseh okoliščin, ki jih bo morala dokazati toženka. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, pa bo to stvar nadaljnjega kontradiktornega postopka. V tej fazi postopka pa razlogi, da bi bila izredna odpoved nezakonita, ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo, da je odpoved posledica očitane hujše kršitve delovnih obveznosti - samovoljnega izostanka z dela v daljšem obdobju.

10.Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).