Jedro

Obseg in način izvrševanja stikov morata biti v otrokovo korist.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v drugi alineji III. točke izreka ter se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem, delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dodelilo hčerko predlagateljev v varstvo, vzgojo in oskrbo materi. Predlagatelju je naložilo plačevanje preživnine 135,00 EUR mesečno od 1.1.2014 dalje. Stike med očetom in deklico pa je določilo vsako sredo popoldne, ko oče prevzame hčerko v vrtcu in jo do 18. ure pripelje na dom ter vsako drugo nedeljo med 13.00 in 18.00 uro.

2. Zoper sklep se brez navedb pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj. Pritožuje se laično. Sodišču očita, da ni sprejelo dokazil o njegovem stanju in mu ni dovolilo razjasniti želje in obveznosti do hčerke. Navaja, da živi predlagateljica na manjši kmetiji z invalidno materjo. V isti sobi kot predlagateljica in njuna mladoletna hči spi tudi tožničin izvenzakonski sin, ki je že polnoleten. Meni, da ni primerno, da dve odrasli osebi spita v isti sobi z mladoletnim otrokom. Drugače bi bilo, če bi bila to mati in oče. Predlaga, da naj sodišče hčerko začasno dodeli njemu, dokler predlagateljica ne uredi spodobnega prebivanja. Ob dogovoru na CSD X. mu ni nihče pred podpisom razložil, kakšne so njegove pravice. Določili so mu le preživnino 135,00 EUR. Povedali so mu tudi, da bo predlagateljica razliko med vrtcem krila predlagatelju na roke in si to beležila. Tega ni storila nikoli. Zahteva, da mu predlagateljica to razliko povrne.

Meni tudi, da so stiki, ki jih je naložilo sodišče, prekratki. Zahteva več stikov, in sicer tako, da se otroka odda in prevzame ob točno določeni uri pred stanovanjem. Navaja še, da ga predlagateljica ni obvestila o spremembi telefonske številke in se na klice ni oglašala. V sredo 1.1.2014 ni dobil hčerke, čeprav bi jo moral dobiti. Predlagateljica ima zveze v Zdravstvenem domu M. Medicinska sestra P. L. je predlagateljeva soseda in s predlagateljico delujeta proti predlagatelju. Ne sporočita mu, kdaj je otrok bolan, on pa ni seznanjen s stanjem otroka. Predlaga, da sodišče ponovno razpiše narok za glavno obravnavo in sprejme vsa dokazila, ki so pomembna pri odločanju glede otroka. Predlaga tudi zaslišanje njegovih staršev. Pritožbi prilaga listine.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo zanika pritožbene navedbe predlagateljice in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Če se starša sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne (drugi odstavek 105. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1)). Predlagatelja sta na sodišče vložila predlog, v katerem sta navedla, da sta na CSD X. sklenila sporazum, po katerem bo njuna hči P. živela pri materi, oče pa bo zanjo plačeval preživnino. Prvostopenjsko sodišče je predlogu sledilo in tako tudi odločilo. Pred tem je zaslišalo oba predlagatelja in prebralo zapisnik CSD X. z dne 11.2.2013. Štelo je, da mati za hčerko primerno skrbi, saj hčerka z njo živi že ves čas, nobena od strank pa o tem ni zgubljala besed. Predlagatelj sedaj v pritožbi navaja, da njuna mladoletna hčerka spi v isti sobi kot predlagateljica in njen polnoletni sin, kar se mu ne zdi primerno ter zato predlaga, da sodišče začasno (dokler predlagateljica ne uredi sposobnega prebivanja) hčerko dodeli njemu. Po oceni pritožbenega sodišča navedbe, ki jih je podal predlagatelj v pritožbi, niso take narave, da bi narekovale spremembo odločitve prvostopenjskega sodišča glede dodelitve mladoletne deklice v varstvo in vzgojo ter oskrbo. Gre za trditve o načinu življenja, ki naj bi obstajale že v času odločanja na prvi stopnji in s katerim je bil predlagatelj seznanjen in do pritožbe niso bile sporne. To bi lahko navajal že v postopku na prvi stopnji in pojasnil, zakaj šteje, da ni primerno, da bi bila deklica dodeljena materi. Ravno obratno pa je predlagatelj sam predlagal, naj se hčerka dodeli v varstvo in vzgojo materi, s katero že ves čas živi, predlagatelj pa ne v postopku pred CSD ne v predlogu, niti zaslišan kot stranka ni podal s tem nobenih navedb in ni imel glede dodelitve hčerke materi nobenih pripomb. Šele v pritožbi ocenjuje za neprimerno, da bi deklica spala z materjo v isti sobi kot tudi njen polnoletni polbrat. Po oceni pritožbenega sodišča pa zatrjevana okoliščina sama po sebi še ni razlog za spremembo odločitve o dodelitvi otroka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v tem delu zavrnilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (2)).

6. Če se starša sporazumeta o preživnini, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne (130. člen ZZZDR). Predlagatelja sta sklenila dogovor o tem, da oče za dekličino preživnino mesečno prispeva 134,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo ta znesek kot primeren in v korist otroka. Upoštevalo je, da imata oba predlagatelja približno enake mesečne prihodke (predlagateljica okoli 800,00 EUR in predlagatelj okoli 700,00 EUR), da nimata nepremičnega premoženja in da sta oba lastnika starejših avtomobilov. Glede dekličinih potreb je ugotovilo, da obiskuje vrtec, ki stane 148,00 EUR mesečno. Mati za bivanjske in druge stroške prispeva zanjo in za deklico 80,00 EUR mesečno. Ob teh ugotovitvah in glede na to, da se pritožuje toženec (z interesom nižje preživnine), pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je mesečna preživnina 135,00 EUR primerna in v korist otroka. Upoštevaje predlagateljev zaslužek in glede na to, da je plačevanje mesečne preživnine njegov edini strošek, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da znesek ni previsok in ga bo predlagatelj lahko poravnal. Potrebno je upoštevati tudi, da so samo stroški za vrtec višji od določene preživnine in da predlagateljica za deklico vsakodnevno skrbi.

7. O stikih se sporazumejo otrokovi starši. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD. Obseg in način izvrševanja stikov morata biti v otrokovo korist. Če se starša otrok sporazumeta o stikih, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne (drugi odstavek 106.a člena ZZZDR). Predlagatelja sta se na CSD dogovorila, da se bodo stiki izvajali po sprotnem dogovoru med njima. Enako navajata v predlogu, ki sta ga vložila na sodišče. Na naroku pa sta predlagala, da naj stiki potekajo vsako sredo popoldan, ko oče prevzame hčerko v vrtcu in jo do 18.00 ure pripelje na njen dom ter vsako drugo nedeljo med 13.00 in 18.00 uro. Tako je prvostopenjsko sodišče tudi odločilo. Prav tako pa je predlagatelj na naroku povedal, da od 1.1.2014 dalje s hčerko nimata stikov oziroma sta bila na stiku le enkrat. 1.1.2014 je predlagateljica stik odklonila brez pojasnila, nato pa je bila hčerka po njenih navedbah ves čas bolna. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je predlagateljeva pritožba v tem delu delno utemeljena. Očitno je, da prihaja pri izvrševanju stikov do težav oziroma so stiki omejeni. V izpodbijanem sklepu so stiki določeni enkrat tedensko, in sicer v sredo popoldne, ter vsako drugo nedeljo med 13.00 in 18.00 uro. Tako določeni stiki so res taki, kot sta jih predlagala sama predlagatelja, vendar so določeni v manjšem in krajšem obsegu kot se običajno določajo, pri njihovem izvrševanju pa prihaja do težav. Glede na to, da stiki preko vikenda (ob nedeljah) niso dovolj določeni za izvrševanje, po navedbah predlagatelja v pritožbi (kot tudi že v postopku na prvi stopnji), pa so težave z njihovim izvrševanjem, je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo. Izpodbijani sklep je v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, ko naj ugotovi možnosti in način izvrševanja stikov preko vikenda in stike odloči stike tako, da bodo izvršljivi (3. točka 365. člena ZPP).

(1) Ur. list RS, št. 69/2004, ZZZDR – UPB1. (2) Ur. list RS, št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008, ZPP.