Jedro

Začasnega lesenega montažnega objekta, ki je po odločbi o dovolitvi priglašenih del namenjen za funkcioniranje tenis igrišč, ni mogoče šteti za poslovni prostor za opravljanje gostinske dejavnosti, zato je bila prosilcu utemeljeno zavrnjena zahteva za izdajo obrtnega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine z dne 25.2.1993,s katero je navedeni prvostopni upravni organ zavrnil zahtevo tožnika za izdajo obrtnega dovoljenja za razširitev dejavnosti na gostinsko dejavnost.V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka kot razlog za zavrnitev tožnikove zahteve za izdajo obrtnega dovoljenja za opravljanje gostinske dejavnosti navaja,da tožnik za opravljanje te dejavnosti nima ustreznega poslovnega prostora.Zato tožnik ne izpolnjuje pogoja za izdajo obrtnega dovoljenja za gostinsko dejavnost,določenega v 5.točki 89.člena obrtnega zakona.V postopku je bilo namreč ugotovljeno,da je bila tožniku za objekt,v katerem naj bi opravljal gostinsko dejavnost, izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, iz katere izhaja,da se tožniku dovoljuje postavitev lesenega montažnega objekta kot dela mikrourbane opreme,namenjenega funkcioniranju dveh tenis igrišč,ki ga je tožnik po izgradnji osnovnega spremljajočega objekta dolžan odstraniti.Ker torej navedeni objekt ni namenjen za opravljanje gostinske dejavnosti,za spremljajoči objekt pa ni izdano gradbeno in uporabno dovoljenje,tožena stranka zaključuje,da tožnik za opravljanje gostinske dejavnosti nima ustreznega poslovnega prostora. Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev pravil postopka.Res je,da za predviden spremljajoči objekt ni izdano gradbeno in uporabno dovoljenje,vendar meni,da je montažni objekt,katerega postavitev je bila dovoljena z odločbo o dovolitvi priglašenih del,ustrezen poslovni prostor za opravljanje gostinske dejavnosti.Po navedeni odločbi je namreč objekt namenjen funkcioniranju dveh tenis igrišč,normalno funkcioniranje tenis igrišč pa vključuje tudi gostinsko ponudbo.Poslovni prostor za opravljanje gostinske dejavnosti torej obstoji,iz inšpekcijske odločbe pa izhaja,da navedeni objekt izpolnjuje predpisane tehnične in sanitarne pogoje.Da navedeni objekt ni namenjen za opravljanje gostinske dejavnosti, iz odločbe o dovolitvi priglašenih del ne izhaja.Tožnik še navaja,da mu v postopku ni bila dana možnost izjaviti se o izvedenih dokazih, zaradi česar so bila kršena pravila postopka.Predlaga,da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga,da sodišče tožbo zavrže,ker jo je vložila neupravičena oseba.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za izdajo obrtnega dovoljenja za opravljanje gostinske dejavnosti.Dovoljenje za opravljanje dejavnosti-obrtno dovoljenje izda pristojni upravni organ samostojnemu obrtniku,če izpolnjuje pogoje,določene v 89.členu obrtnega zakona(Ur.l.SRS,št.35/88 in 24/89 - OZ).Med navedenimi pogoji je tudi poslovni prostor(5.točka 89.člena obrtnega zakona). Dokaz o tem,da je navedeni pogoj izpolnjen, pridobi upravni organ po uradni dolžnosti.

Tožnik je zahteval izdajo obrtnega dovoljenja za opravljanje gostinske dejavnosti v montažnem lesenem objektu.Iz spisne dokumentacije izhaja,da je Sekretariat za urbanizem in varstvo okolja občine Ljubljana Moste Polje z odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 26.9.1991 tožniku dovolil postavitev tega objekta.V zadevi je sporno, ali je objekt, za katerega je bila izdana navedena odločba šteti za poslovni prostor za opravljanje gostinske dejavnosti.Ker je z navedeno odločbo o dovolitvi priglašenih del, tožniku dovoljena postavitev montažnega lesenega objekta,namenjenega funkcioniranju dveh tenis igrišč,ki ga je tožnik po gradnji spremljajočega objekta dolžan odstraniti,po presoji sodišča navedenega objekta ni mogoče šteti za poslovni prostor za opravljanje gostinske dejavnosti.Tožnik se torej ne more uspešno sklicevati na navedeno odločbo kot dokaz,da ima ustrezen poslovni prostor za opravljanje gostinske dejavnosti in je zato pravilen zaključek tožene stranke,da tožnik za opravljanje gostinske dejavnosti nima usteznega poslovnega prostora.Tudi po presoji sodišča namembnosti spornega objekta,določene z navedeno odločbo, po kateri je objekt namenjen funkcioniranju tenis igrišč,ni mogoče razlagati tako široko,da je za normalno funcioniranje tenis igrišč potrebna tudi gostinska ponudba. Napačno je sicer stališče tožene stranke,da kot dokaz o poslovnem prostoru lahko služi le gradbeno in uporabno dovoljenje.Zakon o graditvi objektov res določa,da se zgrajeni objekt lahko uporablja le,ko je zanj izdano uporabno dovoljenje.Toda po določbi 2.odstavka 74.člena navedenega zakona se uporabno dovoljenje ne izda v primeru,ko po določbah tega zakona ni potrebno gradbeno dovoljenje.Po 77.členu istega zakona pa posamezniku ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja,če gre za dela,za katera ni predpisano lokacijsko dovoljenje-torej,če gre za dela na podlagi odločbe o dovolitvi priglašenih del. Za katera dela oziroma za katere objekte ni potrebno lokacijsko dovoljenje,ampak zadostuje že odločba o priglasitvi del, pa določa zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor(51.člen).Odločba o dovolitvi priglašenih del bi torej lahko služila kot dokaz o poslovnem prostoru,seveda le v primeru,da bi bila s tako odločbo dovoljena gradnja objekta,namenjenega dejavnosti,za katero je zahtevano obrtno dovoljenje.Ker pa taka odločba v obravnavanem primeru ni bila izdana,je ne glede na navedeno napačno stališče v obrazložitvi izpodbijane odločbe, odločitev tožene stranke pravilna.Tudi tožnikov ugovor,da v postopku ni bil zaslišan, glede na navedeno, ne more vplivati na drugačno odločitev o stvari.

Ker je torej izpodbijana odločba pravilna,tožnik s tožbo ni mogel uspeti.Zato je sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2.odstavka 42.člena zakona o upravnih sporih,ki ga je uporabilo kot republiški predpis,skladno s 1.odstavkom 4.člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I).