Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Nepravdni postopek ugotovitve pripadajočih zemljišč se je vodil glede več nepremičnin v A. v Ljubljani. Predlog za dopustitev revizije se nanaša na odločitev sodišč prve in druge stopnje glede nepremičnin, parc. št. 1/9, 1/10 in 1/22, vse k. o. B., ki v naravi predstavljajo notranje dvorišče stavb na naslovu C. 4 in C. 4a.
2.Sodišče prve stopnje je v relevantnem delu ugotovilo, da so nepremičnine parc. št. 1/9, 1/10 in 1/22, vse k. o. B., skupno pripadajoče zemljišče in s tem pomožna nepremičnina v skupni lastnini vsakokratnih lastnikov naslednjih glavnih nepremičnin: stavbe z ID znakom ... na naslovu C. 4, Ljubljana, ki stoji na nepremičnini št. 1/4, k. o. B., stavbe z ID znakom ... na naslovu C. 4a, Ljubljana, ki stoji na nepremičnini, parc. št. 1/25, k. o. B., in nepremičnine, parc. št. 1/7, k. o. B., na kateri stoji stavba z ID znakom ...
3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo nasprotnih udeležencev in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je nasprotni udeleženec vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:
1.Ali sme sodišče v postopku po 42. členu ZVEtL-1 iz samega dejstva, da je bila na nacionaliziranem zemljišču priznana pravica brezplačnega uživanja po 37. členu ZNNZ sklepati, da je bilo to zemljišče namenjeno normalni oziroma redni rabi stavbe in zato predstavlja pripadajoče oziroma skupno pripadajoče zemljišče, če iz posamičnih upravnih aktov iz obdobja nacionalizacije izhaja, da so bila kot zemljišča za redno rabo stavbe določena druga zemljišča?
2.Ali je z ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, načelom zaupanja v zemljiško knjigo ter določbami 42., 43. in 44. člena ZVEtL-1 skladna razlaga, po kateri je mogoče dobrovernemu zemljiškoknjižnemu lastniku odreči učinke vpisane lastninske pravice na nepremičnini z ugotovitvijo, da gre za skupno pripadajoče zemljišče, če sodišče pred tem ne ugotovi in ne obrazloži konkretne pravne podlage, na podlagi katere naj bi bilo to zemljišče po predpisih, veljavnih pred 1. 1. 2003, akcesorno vezano na redno rabo stavbe oziroma njenih posameznih delov?
5.Predlog ni utemeljen.
6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).