Jedro

V konkretnem primeru je bil kazenski postopek zoper tožnika pravnomočno končan z obsodilno sodbo. Zato tožniku ne more nastati pravno priznana škoda, kar je ena od temeljnih predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti. Tožnik tako nima izkazanih možnosti za uspeh odškodninski pravdi, saj zgolj dejstvo, da je pravnomočno obsojen v kazenskem postopku in se s tem ne strinja, še ne pomeni, da ima pravico uveljavljati odškodnino od udeležencev kazenskega postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Bpp) Okrožnega sodišča v Krškem zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev Bpp z dne 27. 10. 2011. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik vložil prošnjo za Bpp in prosil za sestavo in vložitev tožbe zaradi uveljavljanja odškodnine zaradi protipravnega ravnanja. Odškodninski zahtevek se nanaša na spis Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. K 130/2003, ki si ga je organ za Bpp pridobil in vanj vpogledal. Sklicuje se na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se pri presoji dodelitve Bpp upošteva, da zadeva ne sme biti očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

2. Iz spisa Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. K 130/2003 izhaja, da je bil tožnik obsojen za kazniva dejanja ogrožanja javnega prometa z nevarnim dejanjem po prvem odstavku 327. člena KZ in za kaznivo dejanje uničenje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa po 332. členu KZ. Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. K 130/2003 z dne 30. 11. 2006. Iz tožnikove vloge izhaja, da tožnik meni, da je po krivem obsojen za očitana kazniva dejanja, s čimer naj bi mu bile kršene pravice in nastala škoda. Tožena stranka ugotavlja, da je bil kazenski postopek v konkretnem primeru zoper tožnika pravnomočno končan in tožnik spoznan za krivega. Zato tožniku ne more nastati pravno priznana škoda, kar je ena od temeljnih predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti. Glede na navedeno organ za Bpp ocenjuje, da tožnik nima izkazanih možnosti za uspeh v začetem kazenskem postopku. Zgolj dejstvo, da je pravnomočno obsojen v kazenskem postopku in se s tem ne strinja, še ne pomeni, da ima pravico uveljavljati odškodnino od udeležencev kazenskega postopka. Zato pogoji za dodelitev Bpp tožniku po določbi 24. člena ZBPP niso izpolnjeni.

3. Tožnik v tožbi navedeno odločitev izpodbija. V tožbi opisuje razloge, zaradi katerih meni, da sodba, ki mu je bila izrečena v kazenskem postopku, ni zakonita. Meni, da je nezakonita tudi izpodbijana odločba ter ne prispeva k zakonitosti, pravni državi in varstvu človekovih pravic in svoboščin. Napačna je ugotovitev v izpodbijani odločbi, da je bil tožnik obstojen za kazniva dejanja, saj se bo navedeni postopek pravnomočno končal na Evropskem sodišču za človekove pravice. Zato se tožnikova kazenska odgovornost napačno interpretira. Temelj za odškodninsko odgovornost je protipravno ravnanje uradne osebe, odločilna dejstva pa se ugotavljajo v kazenskem postopku. Pravnomočna kazenska sodba zato ne dokazuje ali je kazenski postopek potekal zakonito ali ne. Zato je nepravilna tudi izpodbijana odločitev. Tožnik uveljavlja škodo neposredno na podlagi Ustave RS, na podlagi 26. člena, ki določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja ter ima oškodovanec pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil. To pomeni, da se vsa relevantna dejstva in temelj odškodninske odgovornosti ugotavljajo v pravdnem postopku. Tožnik s pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice uveljavlja svoje pravice. Sklicuje se na pravice iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in sicer pravico do poštenega sojenja, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in prepoved diskriminacije. Poudarja še načelo zakonitosti, ki od organa, ki vodi postopek, terja, da ravna na podlagi ustave, zakonov in drugih predpisov. V zvezi s protipravnostjo navaja, da mora biti jasno in natančno ugotovljena. Predlaga tudi, da se ga oprosti plačila takse za tožbo.

4. Tožena stranka je posredovala spisno dokumentacijo, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče glede na obširne tožbene navedbe uvodoma poudarja, da je predmet preizkusa zakonitosti v tem upravnem sporu le izpodbijana odločba oziroma razlogi, zaradi katerih je organ v konkretnem primeru zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. V skladu s 1. odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve Bpp med pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tudi po presoji sodišča dejstvo, da je bil tožnik obsojen v kazenskem postopku in se s tem ne strinja, še ne pomeni, da ima pravico uveljavljati odškodnino od udeležencev kazenskega postopka (npr. sodnice, ki je odločala v navedenem postopku, okrožnega državnega tožilca, ki je sodeloval v navedenem postopku, itd). Zato tudi po presoji sodišča tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v postopku uveljavljanja odškodninske odgovornosti zoper osebe, ki so sodelovale v navedenem kazenskem postopku. Iz tožnikovih tožbenih navedb izhaja, da se tožnik ne strinja z odločitvijo v pravnomočno končanem kazenskem postopku. Ker mora tožnik nestrinjanje z omenjenim postopkom uveljavljati v drugih postopkih, sodišče ugovorov v zvezi s tem postopkom ni presojalo.

8. Namen zagotovitve Bpp po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. Ker v obravnavanem primeru tudi po presoji sodišča navedeni pogoj ni izpolnjen, je sodišče tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. 9. V skladu s 4. odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plača v postopkih odločanja o dodelitvi Bpp. Tožnik je zato že na podlagi zakona oproščen plačila sodnih taks za ta upravni spor.