2. 7. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata 19. junija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 246/2005 z dne 12. 9. 2006 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 399/2002 z dne 20. 1. 2005 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 1547/98 z dne 27. 9. 2002 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice za razveljavitev odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, vključno z invalidsko pokojnino, ter za plačilo denarnih dajatev iz naslova invalidskega zavarovanja. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zoper takšno odločitev zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo njeno revizijo.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama obeh nižjih sodišč vlaga pritožnica ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. Meni, da ji sodišče v zvezi z njeno trditvijo o nepravilnosti zaključkov invalidskih komisij tožene stranke neutemeljeno ni dopustilo izvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke. Nasprotuje tudi stališču sodišč, da ni opravljala dela v prisilni drži telesa. Nepravilno po njenem mnenju je tudi stališče sodišč, da ni podano nasprotje med priloženo medicinsko dokumentacijo in mnenjema invalidskih komisij, in stališče, da ti dve mnenji nista nepopolni. Navaja, da so degenerativne spremembe hrbtenice razvidne iz rentgenskih slik, ki jih sodišče ni hotelo sprejeti v spis, in da je zlom 8. prsnega vretenca omenjen le v prvem invalidskem mnenju invalidske komisije I. stopnje. Poudarja še, da je članom izvedenskih komisij že tedaj navajala vse simptome, ki so bili kasneje identificirani kot simptomi multiple skleroze. Navaja tudi, da ji sodišče ni dovolilo, da bi lahko sama opisala svoje stanje, temveč je lahko odgovarjala samo na vprašanja sodnice. Zavrnitev predloga za izvedbo dokaza z izvedencem je po njenem mnenju v neskladju s prepovedjo vnaprejšnje dokazne ocene.

B.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi opozarja na več pomanjkljivosti, ki naj bi kazale na nepravilnost oziroma nepopolnost mnenj invalidskih komisij, na katerih je temeljila odločitev tožene stranke o zavrnitvi njenega zahtevka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in na katera so se pri odločanju oprla tudi sodišča. S takšnimi navedbami, ki po vsebini pomenijo ugovor zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, v postopku z ustavno pritožbo ne more uspeti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče namreč preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavnopravno relevanten v zvezi s tem bi lahko bil le očitek pritožnice, da sodišče v spis ni hotelo sprejeti rentgenskih slik – iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja namreč tudi pravica strank do predlaganja izvedbe dokazov. Vendar pa gre za povsem pavšalen očitek, ki ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Enako velja za očitek pritožnice, da ji sodišče ni dovolilo, da bi lahko sama opisala svoje zdravstveno stanje, temveč je lahko odgovarjala samo na vprašanja sodnice.

4.Z vidika pravice iz 22. člena Ustave bi lahko bil relevanten tudi očitek pritožnice, da sodišča niso ugodila njenemu predlogu za izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke. Vendar pa, kot je to pritožnici pojasnilo že Vrhovno sodišče, omenjeno ustavno jamstvo ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh predlaganih dokazov. Sodišče lahko predlog stranke za izvedbo določenega dokaza tudi zavrne, če v obrazložitvi sodbe navede razumne razloge za takšno odločitev. Vrhovno sodišče se je v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga za izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke strinjalo s stališči sodišč nižje stopnje in svojo odločitev v tem delu utemeljilo s sklicevanjem na jasnost in popolnost mnenj invalidskih komisij ter na njuno skladnost z drugo medicinsko dokumentacijo v spisu. Ob tem je navedlo, da pritožnica ni konkretizirala svojih trditev o nepopolnosti ugotovitev mnenj invalidskih komisij in se v zvezi s tem tudi ni sklicevala na drugačno medicinsko dokumentacijo. Zahteva, da mora stranka, ki predlaga izvedbo ustreznega izvedenskega dokaza vsaj prima facie izkazati verjetnost obstoja tistega, kar naj bi se s tem dokazom ugotovilo, ni v neskladju z ustavno pravico iz 22. člena Ustave. V oceno pravilnosti takšnih ugotovitev Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru pa se Ustavno sodišče, kot že navedeno, ne more spuščati.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnica ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan