Jedro

Zavrnitev očitka zahteve, da sklep o priporu ne vsebuje razlogov, ki utemeljujejo obstoj ponovitvene nevarnosti.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega N.R. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

I. Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom z dne 28.3.2006 zoper obdolženega N.R. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP podaljšalo pripor ob vloženi obtožnici. Višje sodišče v Kopru je s sklepom z dne 10.4.2006 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

II. Zoper navedeni pravnomočni sklep je obdolženčev zagovornik dne 14.4.2006 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. V zahtevi navaja, da iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi si obdolženec s tremi dejanji pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 2.000.000 SIT, kar pa iz opisa dejanja v obtožnici ni razvidno. Sodišče tudi ni v zadostni meri obrazložilo razlogov, ki bi kazali na ponovitveno nevarnost, saj zgolj okoliščini, da naj bi obdolženec prodal 2 kg marihuane v relativno kratkem času, ne moreta predstavljati ponovitvene nevarnosti.

Vrhovni državni tožilec svetnik F.M. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije v odgovoru na zahtevo, podanem skladno z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP dne 4.5.2006, predlaga zavrnitev zahteve.

III. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

IV. Glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti sodišče uvodoma poudarja: - da je kot razlog za vložitev zahteve izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 420. člena ZKP), torej navajanje pomislekov, da odločilna dejstva - tako materialno kot procesnopravno relevantna dejstva, na katerih neposredno temelji uporaba materialnega ali procesnega zakona, niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena; ta razlog med drugim obsega tudi drugačno presojo izvedenih dokazov ter njihove verodostojnosti; - da se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (1. odstavek 424. člena ZKP) in katere mora vložnik konkretizirati in jih ne le poimensko navesti.

V. Sodišče sme odrediti (oziroma podaljšati) pripor ob pogojih, ki so določeni v zakonu: da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje; obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP in da je pripor neogibno potreben za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi.

Da bi ne bil podan utemeljen sum, kot prvi pogoj za podaljšanje pripora zoper obdolženca, zahteva za varstvo zakonitosti niti ne zatrjuje. Navedbam v zahtevi, da sodišče v pravnomočnem sklepu ni navedlo razlogov glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, s čimer naj bi v škodo obdolženca zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, Vrhovno sodišče ne more pritrditi. Ob oceni teže dejanja in načina storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ (obdolženec naj bi v času od 28.8. do 15.9.2006 bil trikrat udeležen pri prodaji skupaj več kot 2 kg konoplje), kot objektivnih okoliščin pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ugotovilo tudi subjektivne okoliščine: da je bil obdolženec že obsojen pred sodiščem (sodba Okrajnega sodišča na Vrhniki), da naj bi sedaj očitano mu nadaljevano kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili storil le nekaj mesecev po izteku preizkusne dobe, določene s pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo Okrajnega sodišča na Vrhniki, da je obdolženec nezaposlen, brez premoženja in da s priložnostnimi študentskimi deli dobljen dohodek očitno ne zadostuje za pokritje njegovih potreb. Ocenilo je tudi, da prav velika količina droge, katero je obdolženec v kratkem času spravil v promet, kaže na realno nevarnost, da bi obdolženec, ki so mu očitno znani načini in poti kako priti do velikih količin droge v kratkem času, takšno kaznivo dejanje ponovil, če bi bil izpuščen na prostost ter, da je zato pripor neogibno potreben zaradi varnosti ljudi, njihovega zdravja in življenja. Zato ne drži, da pravnomočna odločba nima razlogov, na podlagi katerih je sodišče sklepalo o obstoju ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu.

VI. Neutemeljene so navedbe zagovornika, da so zaključki sodišča o protipravni premoženjski koristi, ki naj bi si jo obdolženec s prodajo droge pridobil, v nasprotju z vsebino listin, ki so v spisu in da sodišče ni obrazložilo zaključka, da naj bi obdolženi v kriminalnem krogu, ki se je ukvarjal s preprodajo droge, imel eno vodilnih vlog, s čimer zagovornik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ki pa po oceni Vrhovnega sodišča ni podana. Sodišče prve stopnje je navedlo, sklicujoč se na aktivno vlogo obdolženca, kot izhaja iz opisa obdolžencu očitanih kaznivih dejanj opisanih pod točko C/2, C/3 in C/4 obtožnice, ko naj bi s soobdolžencem skrbela za dobavo in predajo mamila, sam obdolženec pa naj bi tudi prodal večjo količino droge, razloge iz katerih je zaključilo, da naj bi obdolženec v krogu, ki se je ukvarjal s preprodajo prepovedane droge, imel eno vodilnih vlog (str. 2). Res je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora zoper obdolženca navedlo tudi, da naj bi si obdolženec s prodajo droge pridobil 2.000.000 SIT protipravne premoženjske koristi, kar iz opisa obdolžencu očitanega nadaljevanega kaznivega dejanja v obtožnici ne izhaja, vendar pa pridobitev premoženjske koristi niti ni zakonski znak obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ. Pritožbeno sodišče je v svojem sklepu, s katerim je sicer zavrnilo pritožbo obdolženčevega zagovornika zoper sklep sodišča prve stopnje, pritrdilo pritožbenim navedbam, da višina premoženjske koristi ni takšna, kot jo v sklepu navaja sodišče prve stopnje, saj bo šele z izvedbo dokaznega postopka na glavni obravnavi možno zaključiti ali in koliko protipravne premoženjske koristi si je obdolženec pridobil z neupravičenim prometom z drogo. Zato navedbam v zahtevi, da so razlogi izpodbijanih sklepov v nasprotju z vsebino listin, ki so v spisu (pri tem pa zagovornik teh listin ne konkretizira), Vrhovno sodišče ne more pritrditi.

VII. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da kršitve zakona, ki jih v zahtevi uveljavlja zagovornik obdolženca niso podane, zato je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.