Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, torej izdelava digitalnega kromalina kot izvirnika fizičnega kromalina, očitno in na prvi pogled nasprotuje vrnitvi, je pritožbeno sodišče pritrdilo tožeči stranki, da ji mora tožena stranka plačati vsaj 4.100,00 EUR, in sicer kot ustrezno denarno nadomestilo. Ker tožena stranka višini terjatve v tem delu pred sodiščem prve stopnje ni izrecno nasprotovala, je pritožbeno sodišče glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, v izpodbijanem delu pritožbi ugodilo in v tem delu sodbo na seji spremenilo tako, da je na podlagi določbe drugega odstavka 111. člena OZ tožbenemu zahtevku za 4.100,00 EUR ugodilo.
I. Pritožbi se delno ugodi in se I. točka izreka izpodbijane sodbe delno spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 4.100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2018 do plačila, II. točka izreka pa tako, da vsaka stranka sama nosi svoje pravdne stroške.
II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu I. točka izreka izpodbijane sodbe potrdi.
III. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 10.410,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 11. 2018 do plačila (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo 1.354,00 EUR pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka).
2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila. Navedla je, da jo izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku skupaj s stroškovno posledico, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje in odločitev prvostopenjskemu sodišču. Priglasila je pritožbene stroške.
3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom pritožbenemu sodišču, da jo kot neutemeljeno zavrne in tožeči stranki naloži v plačilo nadaljnje pravdne stroške. Priglasila je stroške pooblaščenke za sestavo odgovora na pritožbo.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. V obravnavani zadevi je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe zatrjevala, da vtožuje plačilo dveh računov, ki jih je izdala toženi stranki za naročeno in dobavljeno blago. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi ugovora tožene stranke, da je tožeča stranka vedela, da mora biti naročena količina vrečk dobavljena do konec avgusta 2018, ugotovilo, da sta pogodbeni stranki pričeli poslovno sodelovati na podlagi ponudbe tožeče stranke toženi stranki z dne 8. 2. 2018, iz katere izhaja cena vrečk za poljubno količino in rok dobave 45 dni od potrditve dizajna, s toleranco +/- 15%; da je tožena stranka 5. 7. 2018 naročila tiskanje 40.000 kosov vrečk (10.000 kosov vrečk za vsak okus palačink) in da po tem pogodbeni stranki nista več dosegli soglasja volj o roku dobave vrečk kot bistvenem elementu pogodbe. Zato po stališču prvostopenjskega sodišča tožena stranka na podlagi neobstoječe pogodbe tudi ničesar ne dolguje tožeči stranki, ki je sicer izdelala kromalin in nato še naročene vrečke v skladu z dogovorjenim dizajnom in v skladu z dogovorjeno količino, dobavila pa ji jih ni do konca avgusta 2018. Odločitev je oprlo na določbo 15. člena OZ, ki določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah; na določbo 30. člena OZ, ki določa, da če naslovnik molči, to ne pomeni, da sprejema ponudbo in na določbo 51. člena OZ, ki določa, da se za sklenitev pogodbe ne zahteva nobena oblika, razen če zakon zahteva drugače. 6. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da na podlagi navedenih ugotovljenih dejstev sodišče prve stopnje ni pravilno sklepalo, da med pravdnima strankama ni bilo izraženo soglasje volj za sklenitev pogodbe o izdelavi in dobavi vrečk. Ob naročilu konkretnega števila vrečk z določenim tiskom so bile dogovorjene vse bistvene sestavine pogodbe, vključno z rokom dobave. Če je tožena stranka zahtevala dobavo do konca avgusta, to je do 31. 8. 2018, tožeča stranka pa je dala ponudbo, da bo blago dobavljeno najdalj v 52 dneh (45 dni + 7 dni) od potrditve dizajna vrečk, je bila pogodba z naročilom 5. 7. 2018 med pravdnima strankama sklenjena, saj je med njima obstajalo tudi soglasje volj glede roka dobave, saj se ta, če bi bil dizajn vrečk potrjen v času od 10. do 17. 7. 2021, ne bi podaljšal v september. Glede na navedeno se izkaže, da je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje zmotna. Sodišče prve stopnje bi moralo trditve pravdnih strank presojati v času izpolnitve veljavno sklenjene pogodbe.
7. Tožeča stranka pogodbe do 31. 8. 2021 ni izpolnila. V času od naročila 5. 7. 2018 do 6. 8. 2018 so potekala usklajevanja med pravdnima strankama glede grafične podobe in oblike vrečk. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka dne 6. 8. 2018 potrdila obliko, tekst, grafiko, barve in dimenzijo vrečk na t. i. kromalinu ‒ prototipu vrečk, njen zakoniti zastopnik pa je preko sms sporočila 6. 8. 2018 in nato še 8. 8. 2018 vprašal kontaktno osebo pri tožeči stranki, kdaj se lahko slišita še glede rokov in 9. 8. 2018 dobil odgovor, da je potrjen rok dobave za vse štiri dizajne 14. 9. 2018, ki ga pa tožena stranka ni potrdila.
8. Tožeča stranka ni uspela izpodbiti dokazne ocene sodišča prve stopnje, da je vedela, da je za toženo stranko skrajni rok prejema vrečk, ki jih je morala sama še napolniti z vsebino, 31. 8. 2018, ker je bila zavezana proizvod dostaviti v trgovino A. v okviru programa B. 10. 9. 2018. Prav tako tudi ne dejstva, da je dogovorjeni rok zamudila. Relevantna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa je treba zato presojati v luči pravil o pravnih posledicah neizpolnitve pogodbe.
9. Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz naslednjih členov odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine (103. člen OZ). Med pravdnima strankama ni sporno, da se je tožeča stranka zavezala izdelati vrečke v roku 45 dni +/- 7 dni od potrditve dizajna vrečk in da je tožena stranka dizajn potrdila 6. 8. 2018. Ker bi morala tožeča stranka vrečke dobaviti toženi stranki najpozneje 31. 8. 2018, pomeni, da je bil dizajn potrjen prepozno. Ker je bila pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe in je dolžnik v tem roku ni izpolnil, je bila pogodba 31. 8. 2018 razvezana po samem zakonu (prvi odstavek 104. člena OZ).
10. Če je pogodba razvezana, sta obe pogodbeni stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode (111. člen OZ). Če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala (drugi odstavek 111. člena OZ).
11. V obravnavanem primeru je tožena stranka dobavljene vrečke tožeči stranki vrnila. Zato ji nesporno ni dolžna niti plačati njihove vrednosti, kot tudi ne prevoza za njih. Drugačne pritožbene trditve glede dobavljenih in vrnjenih vrečk niso materialno pravno utemeljene. Zato je bilo treba v delu, ki se nanaša na vrednost vrečk in strošek prevoza, pritožbo zavrniti in izpodbijani del sodbe potrditi (353. člen OZ).
12. Pritožnica pa je v pritožbi sodišču prve stopnje še očitala, da se ni opredelilo do vprašanja, ali je tožena stranka dolžna plačati račun številka 328 SVN-1/102 v višini 4.200,00 EUR, ki se nanaša na izdelavo digitalnega kromalina kot izvirnika fizičnega kromalina, kar je tožeča stranka tudi izvršila, tožena stranka pa je s svojim podpisom in potrditvijo kromalina 6. 8. 2018 tega tudi prejela. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo na te navedbe odgovorila, da sodišče prve stopnje vprašanja plačila izdelave digitalnega kromalina ni spregledalo, pač pa da se z višino zahtevka ni ukvarjalo, ker je zahtevek zavrnilo že po temelju. In še, da ne gre za dva ločena posla, če je bil postopek izdelave vrečk razdeljen na dve fazi. Ni pa zanikala trditev tožeče stranke, da je s svojim podpisom in potrditvijo kromalina 6. 8. 2018 tega potrdila in prejela. Pred sodiščem prve stopnje ni niti pojasnila, da je prejeto iz delno izpolnjene pogodbe tožeči stranki tudi vrnila, oziroma, da zanjo prevzeti vzorci potiskanih vrečk niso imeli nobene uporabne vrednosti (od A20 do A24).
13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka podredno sklicevala na razvezo pogodbe in njene posledice in glede na navedeno ocenjuje, da bi bila tožena stranka na podlagi drugega odstavka 111. člena OZ dolžna vrniti tožeči stranki tisto, kar je od nje 6. 8. 2018 prejela in ji je tožeča stranka zaračunala v spornem računu. To hkrati pomeni, da uporaba te pravne podlage za toženo stranko ni nova. Ker narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, torej izdelava digitalnega kromalina kot izvirnika fizičnega kromalina, očitno in na prvi pogled nasprotuje vrnitvi, je pritožbeno sodišče pritrdilo tožeči stranki, da ji mora tožena stranka plačati vsaj 4.100,00 EUR, in sicer kot ustrezno denarno nadomestilo. Ker tožena stranka višini terjatve v tem delu pred sodiščem prve stopnje ni izrecno nasprotovala, je pritožbeno sodišče glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, v izpodbijanem delu pritožbi ugodilo in v tem delu sodbo na seji spremenilo tako, da je na podlagi določbe drugega odstavka 111. člena OZ tožbenemu zahtevku za 4.100,00 EUR ugodilo. Terjatev na vračilo denarnega zneska je nastala z razvezo pogodbe, torej 1. 9. 2018; tožeča stranka pa zahteva utemeljeno zamudne obresti od 26. 11. 2018. Glede na navedeno je bilo treba tožeči stranki priznati od tega dne dalje tudi zakonske zamudne obresti.
14. Delna sprememba sodbe je narekovala tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških in stroških pritožbenega postopka, in sicer tako, da vsaka stranka sama nosi svoje pravdne stroške (drugi odstavek 154. člena ZPP), prav tako pa tudi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi in drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).