Jedro

Drugi odstavek 122. člena ZVojI, ki ne dopušča prevedbe odstotka invalidnosti vojnih invalidov, ki bodo ta status uveljavili do uveljavitve enotnih kriterijev za ocenjevanje vseh vrst invalidnosti v RS. Ker je tožnica ta status že imela uveljavljen pred sprejemom novih meril, glede na navedeno zakonsko določbo ni bilo podlage za prevedbo odstotka invalidnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2324/97-10 z dne 12.5.1999 spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba tožene stranke z dne 30.7.1997.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 30.7.1997. S to odločbo je tožena stranka v revizijskem postopku odpravila odločbo Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 19. 7.1996 in odločila, da ima tožnica od 1.1.1996 do 12.4.1996 pravico do dodatka za posebno invalidnost v višini 19% od odmerne osnove, od 13.4.1996 pa 12 % od odmerne osnove z ustreznimi revalorizacijskimi popravki do 30.6.1997, od 1.7.1997 naprej pa v mesečnem znesku 12.313,00 SIT.

Sodišče v obrazložitvi sodbe med drugim navaja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo v skladu s 1. odstavkom 123. člena Zakona o vojnih invalidih (ZVojI) pravilno izvedla prevedbo pravic, ki so jih imeli upravičenci po prejšnjih predpisih, na novi zakon, ki dopušča, da se že uveljavljene pravice po prejšnjih predpisih, zmanjšajo ali zoožijo v skladu z novo ureditvijo po ZVojI. Zavrnilo je tožbeni ugovor, da je izpodbijana odločba v nasprotju z 2.odstavkom 122.člena ZVojI in tudi tožbeno trditev, da je bil z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljen 123. člen ZVojI. S to odločbo je bila ugotovljena samo neskladnost tega člena z ustavo, ki jo je zakonodajalec dolžan odpraviti v šestih mesecih. Ta neskladnost je bila odpravljena z novelo ZVojI-C, ki je v 4.odstavku 7.člena določila, da so vojni invalidi od 1.1. do 31.7.1996 upravičeni do izplačil dodatka za postrežbo in tujo pomoč ter do ortopedskega dodatka v zneskih, ki so jim bili izplačani za mesec december 1995.To pomeni, da so bile upravičencem priznane do 31.7.1997 pravice in višine dodatkov po prejšnjih predpisih, od tedaj dalje pa v skladu z novim ZVojI. Z navedeno novelo je bila določena višina prejemkov za vse upravičence hkrati in je bilo tako odpravljeno nedopustno učinkovanje odločbe za nazaj. Tožena stranka je za tožnico ta poračun po zakonski noveli že izvedla, kar izhaja iz njenega tožbenega odgovora in iz priloženih listin, tožnica pa temu dejstvu v svoji vlogi z dne 29.4.1999 tudi ni ugovarjala.

Tožnica v pritožbi ugovarja stališču in razlagi sodišča prve stopnje glede uporabe 122.člena in 123 člena ZVojI in meni, da so bile z novo odmero za nazaj zmanjšane njene pravice. Drugostopenjski organ je na podlagi novih predpisov in mnenja zdravniške komisije odločil, da ji zmanjša že priznano 80% na 70% invalidnost. Posledica te spremembe je bil na novo določen nižji 12 % dodatek na posebno invalidnost. Take spremembe ne dopušča 122.člen ZVojI, ki določa, da se odstotki invalidnosti vojnih invalidov, ki bodo svoj status uveljavili do uveljavitve enotnih kriterijev, ne prevede. Ta odstotek pa ji je bil preveden in zmanjšan na podlagi nove ocene okvare zdravja in s tem zmanjšan dodatek za posebno invalidnost, kar ni dopustno in pomeni nepravilno uporabo zakona. Kljub prej priznani 80% invalidnosti, so ji bile pravice na novo odmerjene glede na 70% invalidnost. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe in odločitev, da se ji prizna dodatek za posebno invalidnost za 80% invalidnost v višini 19 % od odmerne osnove.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 3.točke 1.odstavka 72. člena ZUS. Prevedbe, ki temeljijo na 123. členu ZVojI pomenijo zakonsko dopustno ponovno pravno kvalifikacijo istega dejanskega stanja v zvezi s spremembo predpisa. V takih primerih zakon lahko predpiše možnost zoženja že pridobljenih pravic. Ponovno ugotavljanje invalidnosti je možno, saj se ob morebitnih spremembah zdravstvenega stanja, spremeni lahko že ugotovljeni odstotek invalidnosti tako, da je ta lahko večji ali tudi manjši. Tožnici pa je tožena stranka določila, ob istem dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za določitev 80% invalidnosti, nižjo stopnjo invalidnosti. S tem je posledično znižala višino dodatka za posebno invalidnost z 19% na 12% od odmerne osnove. Sodišče prve stopnje je pritrdilo taki odločitvi z utemeljitvijo, da 2. odstavek 122.člena ZVOjI, ki sicer ne dopušča prevedbe odstotka invalidnosti vojnih invalidov, ki bodo ta status uveljavili do uveljavitve enotnih kriterijev za ocenjevanje vseh vrst invalidnosti v Republiki Sloveniji, velja le za tiste, ki bodo svoj status uveljavljali od uveljavitve zakona, do uveljavitve teh kriterijev. Tako tolmačenje 122.člena ZVoJi ni pravilno, saj bi pomenilo ustvarjanje treh možnih kategorij vojnih invalidov: tistih, ki so status uveljavili do 31.12.1995, tistih, ki so ga uveljavili od 1.1.1996 do 13.4.1996, ko je bil uveljavljen Pravilnik in nato tistih, ki so status uveljavili po 13.4.1996. Za slednje ni dvoma, da se jim lahko stopnja invalidnosti določi samo po novih predpisih. Za vse ostale, pa ni zakonske podlage za razlikovanje, ki bi ustvarjalo različne kategorije in tudi beseda " ki so uveljavili", tega ne dopušča. Beseda "uveljavili" pomeni, že uveljavljen status, ne glede na to, ali je bil uveljavljen pred 31.12.1995 ali po 1.1.1996, do sprejetja podzakonskih predpisov. Tožnica je imela do sprejema novih meril že uveljavljen status in z odločbo tožene stranke z dne 22.1.1996 priznano 80% stopnjo invalidnosti. Zato glede na izrecno določbo 2.odstavka 122.člena ZVoJI ni bilo zakonske podlage, za prevedbo odstotka invalidnosti, ob prevedbi na podlagi 123.člena, ki je bila opravljena z izpodbijano odločbo.

Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta zaradi zmotne uporabe materialnega prava, sprejela napačno odločitev. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi in spremenilo izpodbijano sodbo na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS.