Jedro

Za izrek ukrepa začasne prepovedi prometa ustekleničenega piva, deklariranega v angleškem jeziku, je pristojen republiški tržni inšpektor (3. odstavek 14. člena zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave). Ukrep izreče proizvajalcu, ker je po zakonu o standardizaciji za deklaracije odgovoren proizvajalec.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo republiškega tržnega inšpektorja z dne 20.10.1993, s katero je odločil, da se tožniku začasno prepove promet na področju Republike Slovenije za 4.560 kom. piva "P", steklenice 0,33 l označene - deklarirane v angleškem jeziku in 5.280 kom. brezalkoholnega piva "U", steklenice 0,33 l označene - deklarirane v angleškem jeziku, ker deklaracije niso v skladu s predpisom o kakovosti piva, z rokom izvršbe odločbe takoj po njenem prejemu. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je republiški tržni inšpektor dne 19.in 20.10.1993 opravil pregled v diskontni prodajalni tožnika in v sami pivovarni ter ugotovil, da se opravlja prodaja obeh piv v steklenicah 0,33 l, ki so označene - deklarirane le v tujem angleškem jeziku. Po podatkih iz diskontne prodajalne in trditvah pivovarne naj bi šlo za ostanek izvoza, ki se po posebnem ceniku prodaja le v diskontni trgovini. Cene piva naj bi bile nižje od piva deklariranega v slovenskem jeziku, v ceniku pa naj bi bila ta prodaja posebno označena. Deklaracija v slovenskem jeziku, je nalepljena na zaboju.Prodaja piva naj bi potekala od 23.9.1993 dalje. Prodanih je bilo že 6.288 steklenic piva "P" in 1.416 steklenic brezalkoholnega piva "U". Način deklariranja določenih proizvodov, med njimi tudi piva, je določen z zakonom o standardizaciji in ustreznimi na njegovi podlagi izdanimi pravilniki. Pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač, piva, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod, sodavice in kisa (v nadaljevanju: pravilnik - Ur. list SFRJ, št. 34/63) določa kot izvirno embalažo za pivo, steklenico, na kateri mora biti za prodajo na slovenskem trgu deklaracija v slovenskem jeziku, z vsemi, v tem pravilniku zahtevanimi podatki (4., 8., 61. člen). Zaboj je v skladu z določbami tega pravilnika samo ustrezna embalaža za prevažanje in nikakor ne izvirno pakiranje, kot to navaja tožeča stranka v pritožbi. V zvezi s pristojnostjo republiškega tržnega inšpektorja pa je tožena stranka ugotovila, da je ta v tem postopku pristojen organ, saj je bila izpodbijana odločba izdana proizvajalcu.

Tožeča stranka v tožbi zoper navedeno odločbo navaja, da je republiški tržni inšpektor ukrepal na podlagi ugotovitev v njeni diskontni prodajalni, za kar ni pristojen, saj po 2. členu zakona o tržni inšpekciji, nadzor v maloprodaji (tudi diskontni prodaji) opravlja občinski oziroma mestni tržni inšpektor. Republiški tržni inšpektor pa opravlja nadzor le glede kakovosti in cen v proizvodnji. Tožeča stranka je registrirana za poslovno dejavnost proizvodnje in maloprodaje in je tako tudi notranje organizirana. Izpodbijana odločba je tudi v nasprotju z 2. odstavkom 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in 2. odstavkom 241. člena istega zakona, ker pritožbenih navedb tožena stranka ni zavrnila z nikakršnimi konkretnimi zakonitimi razlogi, prav tako pa je že iz podatkov spisa in navedb pritožbe jasno, da je v upravni zadevi odločal nepristojni organ. V diskontni prodajalni, kjer je inšpektor našel izdelke, je minimalna prodajna količina zaboj oziroma kartonska tasa ovita s PVC folijo, kar je povsem v skladu s poslovnimi običaji in tudi v skladu z zadnjim odstavkom 12. člena zakona o blagovnem prometu. Na foliji je bila, v skladu s pravilnikom, dopolnilna deklaracija v slovenskem jeziku. Možnost takšnega načina prodaje oziroma deklariranja blaga, kot ostanka predvidenega za izvoz, dopušča tudi določilo 2. odstavka 67. člena zakona o standardizaciji. Tožeča stranka še posebej poudarja, da so bile tako pakirane in z dodatno slovensko deklaracijo označene prodajne enote, označene tudi kot manjvredno blago, z ustrezno označbo na deklaraciji - ceniku, pa tudi cena je bila sorazmerno nižja, kot je veljala za istovrstni izdelek s slovensko deklaracijo - namenjeno za prodajo v maloprodaji na slovenskem trgu. Dejanje, ki je predmet izpodbijane odločbe, je bilo storjeno v fazi prodaje na drobno in ne v fazi proizvodnje. Zato trditev tožene stranke, da je odločba zakonita, ker je bila izdana proizvajalcu, nima zakonske podlage. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožbeni ugovor, da je o zadevi odločal stvarno nepristojni organ, neutemeljen. Republiški tržni inšpektor je v tem primeru Pivovarni ... z odločbo začasno prepovedal promet na področju Republike Slovenije za ustekleničeno pivo znamke "P" in "U", skupaj za 9.840 kosov, ker so bile steklenice označene - deklarirane v angleškem jeziku in zato deklaracije naj ne bi bile v skladu s predpisom o kakovosti piva. V izpodbijani odločbi je tožena stranka na tovrstno pritožbeno navedbo odgovorila, da je pristojnost republiškega inšpektorja podana, ker je bila izpodbijana odločba izdana proizvajalcu, ne da bi navedla predpis, ki mu to pristojnost določa. Ne glede na to, pa sodišče meni, da je v navedenem primeru odločal po zakonu pristojni tržni inšpektor, torej pravilno, republiški tržni inšpektor. Zakon o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Ur. list RS, št. 27/91) v 3. odstavku 14. člena določa pristojnosti republiškega tržnega inšpektorja, med katerimi je navedeno tudi nadzorstvo, ki je predmet tega postopka oziroma izpodbijane odločbe.

Po presoji sodišča je tržni inšpektor s tem, ko je ukrep izrekel proizvajalcu, ravnal pravilno in predvsem v skladu z zakonom o standardizaciji (Ur. list SFRJ, št. 37/88 in 23/91) in veljavnim pravilnikom, saj ta v 4. členu nalaga proizvajalcu, da proizvode, ki jih daje v promet v izvirnem pakiranju, na ovoju, fasadi ali etiketi, deklarira v slovenskem jeziku. V 61. členu pa pravilnik določa, da se pivo dobavlja v steklenicah, v hrastovih sodih, v kovinskih sodih ali v pločevinkah. Pivske steklenice pa se devljejo v odprte ali zaprte zaboje. Zakon o standardizaciji v 65. členu pa določa, da je z deklariranjem proizvodov po tem zakonu mišljeno, da se na originalnem pakiranju navedejo podatki za identifikacijo proizvoda in njihove usklajenosti s standardi. Iz 2. odstavka 67. člena istega zakona pa izhaja, da so proizvodi v originalnem pakiranju po tem zakonu proizvodi, ki so pred dajanjem na trg pakirani tako, da vsebine pakiranja ni mogoče spremeniti, porabiti oziroma uporabiti, ne da bi se pakiranje odprlo ali poškodovalo.

Glede na navedeno, se sodišče strinja s stališčem tožene stranke, da se pri ustekleničenem pivu šteje za izvirno pakiranje steklenica in zato oba ugovora, tako tistega, ki se nanaša na vprašanje izvirnega pakiranja za pivo, kot tudi ugovora, da ukrepa inšpektor ne bi smel izreči proizvajalcu, ampak prodajalcu, sodišče zavrača. Glede na navedeno, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je enako kot ZUP, zakon o standardizaciji in pravilnik uporabilo smiselno kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I. in 45/1/94).