Jedro

Za izdajo začasne odredbe odločilne okoliščine, ki obstajajo v času njene izdaje oziroma vložitve predloga.

Upnikov položaj je bil ogrožen zaradi negotovosti glede pravnega razmerja, na podlagi katerega mu je prvodolžnik poslal sporni račun, njegovo neplačilo pa je bilo podlaga za grozeč odklop električne energije. Pred slednjim se je želel zavarovati s predlogom za izdajo začasne odredbe.

Pravni interes za začasno odredbo bi prenehal, če ne bi bilo več kaj za zavarovati, bodisi terjatve bodisi ne bi bilo predmeta zavarovanja. Dokler terjatev obstaja in sodišče je v sklepu o začasni odredbi ugotovilo, da obstaja z verjetnostjo (8. in 9. stran sklepa z dne 13. 12. 2021), jo ima upnik pravni interes zavarovati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnikov zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 13. 12. 2021, razveljavilo sklep o začasni odredbi za opravljena dejanja zavarovanja in zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka). Upniku je naložilo, da je dolžan v roku 8 dni plačati dolžnikom stroške postopka zavarovanja z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da zato, ker je 31. 12. 2021 prenehalo pogodbeno razmerje med upnikom in prvim dolžnikom, na podlagi katerega je prvi dolžnik upniku izdal račun za stroške odstopanj z dne 3. 10. 2021 v znesku 44.062,81 EUR in zaradi neplačila katerega je prvi dolžnik odpovedal pogodbo o dobavi električne energije ter je posledično drugemu dolžniku podal predlog za odklop merilnega mesta, ni več podan upnikov pravni interes za začasno odredbo. Predlagano sredstvo zavarovanja ne more več zavarovati upnikovega pravnega položaja v povezavi s tožbenim zahtevkom, saj je med upnikom in prvim dolžnikom že prišlo do prenehanja pogodbenega pravnega razmerja, ugotovitev katerega se s tožbo zahteva za določeno obdobje v preteklosti, ki je prenehalo. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe je pravni interes sicer obstajal, saj je predlagano sredstvo zavarovalo upnikov pravni položaj do prenehanja pravnega razmerja, ki ga v času odločanja o ugovorih ni več.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede pravnega razmerja s prvim dolžnikom. Začasna odredba varuje pravni položaj upnika v povezavi s tožbenim zahtevkom. Če bi obveljala odločitev sodišča prve stopnje, je pravni položaj upnika neposredno ogrožen, saj ga izpostavi odškodninskim tožbam dolžnikov na podlagi 279. člena ZIZ. Tudi sodna praksa poudarja, da so odločilne za začasno odredbo okoliščine, ki obstajajo v času izdaje (sklepa VS RS III Ips 103/99, VSL I Cp 308/2019).

3. Drugodolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da ni krivda za pozno odločanje o zadevi na njegovi strani, ampak je na strani upnika, ki je zoper iste dolžnike vložil več zahtev za izdajo sklepa o začasni odredbi, čeprav bi lahko vse uredil na podlagi ene zahteve, kolikor bi jo ustrezno formuliral. Prepričan je in da prav sodišču, da je z 31. 12. 2021 upnik izgubil pravni interes za sklep o začasni odredbi iz razloga, ki je bil argumentirano pojasnjen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik utemeljeno navaja, da so za izdajo začasne odredbe odločilne okoliščine, ki obstajajo v času njene izdaje1 oziroma vložitve predloga. Narava postopka zavarovanja je takšna, da sodišče prve stopnje praviloma izda sklep o začasni odredbi v enostranskem postopku, kontradiktornost med strankama se vzpostavi naknadno v ugovornem postopku2. Šele takrat sodišče celovito presoja pravno razmerje med strankama in materialnopravne pogoje za izdajo začasne odredbe, ponovno iz predloga. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obstajal pravni interes za izdajo začasne odredb ob vložitvi predloga (10. 12. 2021; 17. točka obrazložitve sklepa), zato bi moralo meritorno odločiti o ugovoru. To izhaja tudi iz pravice stranke, da prejme vsebinski odgovor sodišča na vloženo pravno sredstvo. Sicer je prenehal pravni interes upnika zaradi teka postopka na sodišču, na kar praviloma ne more vplivati.

6. Prav tako upnik utemeljeno navaja, da varuje začasna odredba njegov položaj v povezavi s tožbenim zahtevkom. Predlagatelj pravnega interesa za začasno odredbo nima, ko mu ugoditev ugotovitveni tožbi, katere zavarovanje je predlagal, ne bi omogočilo dajatvenega zahtevka oziroma prinesla drugih koristi ter ko je bil tožbeni zahtevek že zavrnjen3. Tožbeni zahtevek še ni bil zavrnjen, tožbo je izkazano vložil (dopis upnika z dne 13. 1. 2022; prilogi A17 in A18). Korist oziroma pravni interes za (ugotovitveno) tožbo ni podan, če tožnikov položaj ni ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja ali če predlagano sredstvo ni primerno za odpravo negotovosti oziroma ima stranka drugo, primernejše pravno sredstvo, s katerim lahko učinkovitejše zavaruje svoj pravni položaj. S preverjanjem teh elementov je mogoče obstoj procesne predpostavke preveriti tudi glede predloga za izdajo začasne odredbe4. Upnikov položaj je bil ogrožen zaradi negotovosti glede pravnega razmerja, na podlagi katerega mu je prvodolžnik poslal sporni račun, njegovo neplačilo pa je bilo podlaga za grozeč odklop električne energije. Pred slednjim se je želel zavarovati s predlogom za izdajo začasne odredbe.

7. Pravni interes za začasno odredbo bi prenehal, če ne bi bilo več kaj za zavarovati, bodisi terjatve bodisi ne bi bilo predmeta zavarovanja. Dokler terjatev obstaja in sodišče je v sklepu o začasni odredbi ugotovilo, da obstaja z verjetnostjo (8. in 9. stran sklepa z dne 13. 12. 2021), jo ima upnik pravni interes zavarovati. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je upniku prenehal pravni interes za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu ZIZ. Zmotno je uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo odpraviti omenjene pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje ni vsebinsko odločilo o ugovoru in če bi to storilo sodišče druge stopnje, bi prevzelo vlogo sodišča prve stopnje. Zato je ugodilo pritožbi upnika, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek.

8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o ugovorih dolžnikov, meritorno, brez upoštevanja kasnejšega prenehanja pogodbenega razmerja.

9. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklepa VS RS III Ips 103/99, VSL I Cp 308/2019, na oba se v pritožbi sklicuje upnik. 2 Sklep VSL I Cp 2040/2021. 3 N. Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, Scientia Iustitia, Ius Software, GV Založba Ljubljana 2015, stran 171. 4 N. Pogorelčnik Vogrinc, že navedeno delo, stran 170.