Jedro

Da bi se tožeča stranka razbremenila svoje obveznosti povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki, mora ob umiku tožbe zatrjevati, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljala s tožbo, kakor tudi, da je tožbo umaknila takoj potem, ko je bil zahtevek izpolnjen.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se tožeči stranki naloži, da v 15 dneh povrne toženi stranki 40,00 EUR stroškov postopka.

2. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh toženi stranki povrniti tudi 33,00 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov. Svojo določitev je utemeljilo na 1. odstavku 158. člena ZPP sklicujoč se na navedbe tožeče stranke v vlogi z dne 15. 01. 2010, s katero je umaknila tožbo, ker je tožena stranka poplačala vtoževano terjatev.

Zoper izpodbijani sklep je v pritožbenem roku pritožbo vložila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba je utemeljena.

V primeru umika tožbe je v 1. odstavku 158. člena ZPP uzakonjeno osnovno pravilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. V nadaljevanju je urejena izjema od tega osnovnega pravila, ki je v tem, da je tožeča stranka oproščena te obveznosti ob dejanski predpostavki, da je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Da bi se tožeča stranka razbremenila svoje obveznosti povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki, mora torej ob umiku tožbe zatrjevati tak dejanski stan, torej da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljala s tožbo, kakor tudi, da je tožbo umaknila takoj potem, ko je bil zahtevek izpolnjen. Iz vloge tožeče stranke z dne 25. 01. 2010, katero je prvostopenjsko sodišče štelo kot umik tožbe, izhaja zgolj zatrjevanje, da je tožena stranka poplačala vtoževano terjatev. Iz te vloge torej ne izhaja, kdaj naj bi tožena stranka poplačana vtoževano terjatev. Ob tako skopih navedbah tožeče stranke v vlogi, s katero je umaknila tožbo, je prvostopenjsko sodišče zato materialnopravno zmotno sklepalo, da je tožeča stranka izkazala dejanski stan iz 1. odstavka 158. člena ZPP, ki jo razbremenjuje obveznosti povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki. Tako se izkaže pritožba tožene stranke kot utemeljena, v posledici česar je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne priglašene stroške plačane takse za ugovor zoper sklep o izvršbi (40,00 EUR). Pritožbeno sodišče pri tem še pojasnjuje, da je bila na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 130855/2008, z dne 02. 09. 2009 izvršba deloma že ustavljena za znesek 7.874,95 EUR, zato je glede višine stroškov, ki jih mora povrniti tožeča stranka, potrebno upoštevati, da je tožeča stranka tudi v izvršilnem postopku skrčila izvršbo glede dne 09. 01. 2009 plačanega zneska 7.874,95 EUR šele 21. 04. 2009. Zato je pritožbeno sodišče štelo, da je tožena stranka upravičena do povrnitve celotne plačane takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je vložila 02. 02. 2009, saj tožeča stranka predloga za izvršbo ni skrčila takoj po izpolnitvi s strani tožene stranke.

Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, je upravičena tudi do povrnitve stroškov pritožbenega postopka v višini plačane takse za pritožbo (1. odstavek 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).