Jedro

Tožniku bi pripadala nagrada za čakanje na narok, saj se je narok 22. 9. 2020 začel z več kot 15 minutno zamudo, vendar pa nagrade za čakanje na narok, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni priglasil, zato je s tovrstnimi ugovori v tožbi prepozen, saj mora organ za BPP nagrado odmeriti na podlagi predloženega stroškovnika ter v skladu z OT in v obsegu dodeljene BPP, kot tudi izhaja iz šestega odstavka 30. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožniku odmerila nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) po odločbi tožene stranke Bpp 271/2020 z dne 15. 7. 2020 v višini 133,22 EUR. V presežku pa je predlog tožnika zavrnila.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke Bpp 271/2020 z dne 15. 7. 2020 določen za izvajanje BPP upravičencu za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskih zadevah Okrajnega sodišča v Krškem I K 32315/2019 in I K 29622/2019. Tožnik je priglasil stroške za dejanja BPP, ki jih je opravil za upravičenca v zadevi I K 29622/2019, pri čemer je toženka njegovemu predlogu delno ugodila. Tožena stranka je odvetniške stroške odmerila skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) v zvezi s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Vrednost odvetniške točke na dan izdaje izpodbijanega sklepa znaša 0,60 EUR. Odvetniku je po tar. št. 10/2 OT priznala 250 točk za zastopanje na prvem naroku 22. 9. 2020 ter 100 točk po tar. št. 39 OT za ugovor zoper plačilni nalog in predlog za taksno oprostitev z dne 3. 8. 2020. Toženka tožniku ni priznala 50 točk po tar. št. 39 OT za pregled spisa ter 50 točk po tar. št. 39 OT za posvet s stranko, ker ne gre za samostojni opravili in je nagrada za ti opravili že zajeta v nagradi za zastopanje oziroma za narok. Toženka tožniku ni priznala urnine v višini 100 točk za narok dne 22. 9. 2020 po prvem odstavku 6. člena OT, saj je odvetnik upravičen do te nagrade le, če narok traja več kot eno uro, medtem pa je iz zapisnika z dne 22. 9. 2020 razvidno, da je narok trajal od 10.22 do 11.17 ure, kar je manj kot eno uro. Tožena stranka je tožniku od nagrade v skupni višini 350 točk priznala še materialne izdatke po 11. členu OT v višini 7 točk. Skupna višina priznane nagrade znaša 182 točk oziroma 109,20 EUR. Skupaj z 22 % DDV je bilo tožniku priznanih 133,22 EUR.

3. Tožnik zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa vlaga tožbo, v kateri navaja, da se je glavna obravnava 22. 9. 2020 začela ob 10.22 uri, pri čemer je bila razpisana za 10.00 uro. Tožnik je skupaj s stranko čakal na glavno obravnavo do 10.22 ure, ko se je le-ta začela. Tožnik se sklicuje na 6. člen OT in navaja, da odvetniku pripada za vsake začete pol ure nad 15 minut za čakanje na narok, ki se je začel z zamudo, čakanje med posvetovanjem ali podobne porabe časa urnina. Kadar trajata čakanje na narok in narok skupno do 45 minut, pripada odvetniku samo plačilo za udeležbo na naroku. Navaja, da sta v konkretnem primeru čakanje na narok in narok trajala od 10.00 ure do 11.17 ure, zato gre tožniku za urnino 50 točk in odločitev tožene stranke, ki je navedla, da narok 22. 9. 2020 ni trajal več kot 1 uro, ni pravilna. Ob tem se tožnik sklicuje na zapisnik naroka z dne 13. 7. 2020, preklic obravnave, obvestilo o odložitvi z dne 11. 8. 2020 in zapisnik z dne 22. 9. 2020. Sodišču predlaga, da zasliši tožnika in pristojno osebo tožene stranke, vpogleda v upravni spis predmetne zadeve ter v kazenski spis Okrajnega sodišča v Krškem I K 29622/2019. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi ter vrne zadevo v tem obsegu v ponovni postopek toženi stranki. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka ter stranka z interesom, upravičenec do BPP, na tožbo nista odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporen zavrnilni del izpodbijanega sklepa, na podlagi katerega toženka tožniku ni priznala priglašene nagrade za trajanje naroka dne 22. 9. 2020. 7. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

8. Tožnik v tožbi ugovarja tistemu delu zavrnilnega dela izpodbijanega sklepa, na podlagi katerega mu toženka ni priznala nagrade za trajanje naroka 22. 9. 2020. Pravna podlaga obravnavane zadeve izhaja iz prvega odstavka 6. člena OT, ki določa, da za porabljeni čas, zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah, gre odvetniku vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, tudi urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje.

9. Sodišče ugotavlja, da je toženka v izpodbijanem sklepu povzela vsebino tožnikovega stroškovnika, čemur tožnik v tožbi ne nasprotuje. Ob tem iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik med drugim priglasil nagrado v višini 100 točk za trajanje naroka 22. 9. 2020, ter da toženka tožniku te nagrade ni priznala, ker je štela, da je narok 22. 9. 2020 trajal od 10.22 do 11.17, torej manj kot eno uro. Sodišče ob tem ugotavlja, da čas trajanja naroka 22. 9. 2020 med strankama ni sporen, torej da je potekal med 10.22 in 11.17 uro. Tožnik se v tožbi sklicuje na dejstvo, da je bil narok 22. 9. 2020 razpisan ob 10.00 uri, pri čemer se je začel z zamudo ob 10.22 uri.

10. Sodišče pritrjuje toženki, da tožnik ni upravičen do izplačila nagrade za trajanje naroka iz prvega odstavka 6. člena OT, saj sam narok 22. 9. 2020 ni trajal več kot eno uro. Sodišče ob tem ugotavlja, da bi tožniku pripadala nagrada za čakanje na narok, saj se je narok 22. 9. 2020 začel z več kot 15 minutno zamudo1, vendar pa nagrade za čakanje na narok, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni priglasil, zato je s tovrstnimi ugovori v tožbi prepozen, saj mora organ za BPP nagrado odmeriti na podlagi predloženega stroškovnika2 ter v skladu z OT in v obsegu dodeljene BPP, kot tudi izhaja iz šestega odstavka 30. člena ZBPP. Organ namreč o nagradi in stroških odloči le na podlagi predloženih stroškovnikov, saj morajo biti le ti priloženi napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči vrne strokovni službi za BPP zaradi obračuna porabljenih stroškov (tretji odstavek 40. člena ZBPP).

11. Sodišče glede na povedano ugotavlja, da relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno, temveč gre v konkretnem primeru za spor o uporabi materialnega prava. Glede na navedeno tudi tožnikovi dokazni predlogi za zaslišanje tožnika, pristojne osebe tožene stranke, ter za vpogled v upravni spis predmetne zadeve ter v posamezne listine kazenskega spisa Okrajnega sodišča v Krškem I K 29622/2019, ne vplivajo na odločitev v predmetni zadevi. Tožnik v tem postopku namreč tudi v primeru, če so vsa dejstva, ki jih zatrjuje resnična, ne more doseči spremembe svojega pravnega položaja, zato bi bilo dokazovanje takih dejstev tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti in učinkovitosti postopkov, o svojih pravnih naziranjih v zvezi z uporabo materialnega prava pa se je lahko in se tudi je izrekel v tožbi.3 Sodišče ob vsem tem še dodaja, da tožbe kljub bagatelni vrednosti sporne postavke, ki jo tožnik vtožuje v tožbi in sicer nagrade za urnino za čakanje na narok 22. 9. 2020 v višini 50 točk oziroma 30 EUR, ni zavrglo, pač pa je zadevo kljub navedenemu vsebinsko obravnavalo.

12. Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke tudi v zavrnilnem delu pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno.

14. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 1 Drugi odstavek 6. člena OT določa, da pripada odvetniku urnina za vsake začete pol ure nad 15 minut za čakanje na narok za obravnavo ali drug narok, ki se je pričel z zamudo, za čakanje med posvetovanjem organa ali podobne porabe časa. 2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 338/2014 z dne 21. 9. 2016. 3 ESČP je v več sodbah izrecno zavzelo stališče, da lahko nacionalni organi upoštevajo načelo učinkovitosti in ekonomičnosti, saj bi sistematično opravljanje obravnav v končni fazi preprečilo zahtevo po sojenju v razumnem roku (primerjaj Salomonson v. Sweden No 38978/97 z dne 12. 2. 2003, Schelling v. Austria No. 55193/00 z dne 10. 2. 2006, Jussila v Finland No. 73053/01 z dne 23. 11. 2006, Pakozdi v Hungary No. 51269/07 z dne 23. 3. 2015, Shadler-Eberle v. Liechtenstein No. 56422/09 z dne 9. 12. 2013 in druge). Glede na ustaljeno sodno prakso ESČP je to posebej upravičeno in ne predstavlja kršitve 6. člena EKČP v tistih primerih, ko se ne postavljajo nobena v zadevi relevantna dejanska ali pravna vprašanja, ki jih ne bi bilo mogoče pravilno razrešiti že na podlagi spisa (primerjaj Salomonson v. Sweden No. 38978/97 z dne 12. 2. 2003, Jussila v Finland No. 73053/01 z dne 23. 11. 2006, Shadler-Eberle v. Liechtenstein No. 56422/09 z dne 9. 12. 2013 in druge).