Jedro

Svoje pomisleke glede varnosti objekta zaradi možnega udara strele, na katere upravna organa v upravnem postopku nista odgovorila, tožnik ponavlja tudi v tožbi, v kateri očita, da iz gradbenega dovoljenja ni razvidno, kako je urejena varnost objekta z vidika njegove ozemljitve v primeru udara strele in nastanka statične elektrike. Z omenjenim ugovorom tožnik varuje svoj interes oziroma lastninsko pravico na zemljišču, ki se nahaja v neposredni bližini objekta, za katerega je bilo investitorjema izdano gradbeno dovoljenje, saj smiselno opozarja na to, da bi lahko imel objekt glede na svoje značilnosti (železno konstrukcijo) in oddaljenost od zemljišča tožnika (1,5 metra od parcelne meje) v primeru udara strele vpliv na požarno varnost objektov v lasti tožnika.

Zahteva tretjega odstavka 90. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorišnica, ki določa, naj likovna podoba nezahtevnih objektov izhaja iz krajevno tradicionalnih značilnosti, ne varuje zgolj javnega pač pa tudi zasebni interes lastnikov sosednjih zemljišč (skladnost zunanjega izgleda objektov).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ptuj št. 351-1560/2019-11 (04079) z dne 1. 12. 2020 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ptuj (v nadaljevanju: upravna enota) odločila, da ostane v veljavi odločba št. 351-695/2018-5 (04079) z dne 20. 9. 2018, s katero je bilo investitorjema A. A. in B. B. izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta: strojne lope na zemljišču s parc. št. 204 (sedaj: 204/1), k.o. ... (1. točka izreka). Odločila je še, da bo o stroških postopka odločeno s posebnih sklepom (2. točka izreka).

2.Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je upravna enota iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) s sklepom št. 351-1560/2019-4 z dne 11. 11. 2019 dovolila obnovo postopka, ki je bil končan z izdanim gradbenim dovoljenjem z dne 20. 9. 2018. Ugotovljeno je namreč bilo, da predlagatelj obnove v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bil udeležen kot stranski udeleženec, čeprav je zemljišče s parc. št. 203, k.o. ..., katerega lastnik je, od objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, oddaljeno 1,50 m.

3.V obnovljenem postopku, v katerega je bil zaradi varstva svojih pravic pritegnjen tudi predlagatelj obnove, je bila dne 19. 12. 2019 izvedena ustna obravnava, na kateri je predlagatelj obnove zahteval, da se na zgrajenem objektu, ki je od parcelne meje odmaknjem le 1,5o m, zaradi nevarnosti strele namestijo strelovod in žlebovi, meteorne vode pa naj se speljejo v kanalizacijo, kot je to določeno v gradbenem dovoljenju. Prepovedal je tudi, da bi se zaradi ureditve odtoka vode kopalo tik ob meji ograje.

4.Upravna enota pojasnjuje, da je izdano gradbeno dovoljenje pustila v veljavi, ker predlagatelj obnove v obnovljenem postopku ni podal izjav in ni predložil dokazov, na podlagi katerih bi upravni organ lahko odločil drugače. Kot še dodaja, je iz zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta ter iz izdanega gradbenega dovoljenja razvidno, da bo gradnja strojne lope, vključno z vsemi gradbenimi deli, potekala po investitorjevem zemljišču s parc. št. 204 (sedaj: 204/1), k.o. ... in da bo odvodnjavanje meteornih vod speljano v ponikovalnico na zemljišču investitorja.

5.Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor kot neutemeljeno zavrnilo. Tudi po mnenju ministrstva pritožnik v obnovljenem postopku ni navedel nobenih razlogov ali dejstev, iz katerih bi izhajalo, da izpodbijana odločba kakorkoli posega v njegove pravice ali pravne koristi. Pritožbene navedbe se po ugotovitvi ministrstva nanašajo na izvedbo same gradnje, ki naj ne bi bila skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem. Te pritožbene navedbe so po presoji ministrstva pavšalne in za konkretni postopek nepomembne, saj se nanašajo na kršitev predpisov pri gradnji objekta, kar je lahko le predmet inšpekcijskega nadzorstva.

6.Kot pojasnjuje ministrstvo, je obnova postopka po 9. točki 260. člena ZUP dovoljena le zaradi varovanja pravic ali pravnih interesov osebe, ki v prvotnem postopku ni sodelovala kot stranka. Zato je obnova dovoljena le v obsegu, v katerem bi se z odločbo lahko posegalo v pravice oziroma pravne koristi take osebe. Obnova po navedeni določbi zakona zato tudi ne more biti dovoljena zaradi varovanja javne koristi, če hkrati z javno koristjo ni varovana tudi pravica ali pravna korist predlagatelja obnove. V ponovljenem postopku bi moral zato predlagatelj obnove izkazati, da je bilo pri izdaji gradbenega dovoljenja prekomerno poseženo v njegov položaj lastnika sosednjega zemljišča, česar pa ta po mnenju ministrstva ni izkazal.

7.Zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je organoma na prvi in drugi stopnji dal vedeti, da mu zaradi izdanega gradbenega dovoljenja nastaja škoda. Vsega povedanega uradna oseba v postopku na prvi stopnji ni hotela vnesti v zapisnik, ker se ji je mudilo na sestanek. Tožnik meni, da je izdano gradbeno dovoljenje glede navedbe v opisu objekta pomanjkljivo, saj ne navaja, ali bo objekt odprt ali zaprt, z okni ali brez njih, kakšna naj bodo tla, ne omenja izrecno, iz česa naj bodo stene, kam bodo speljane meteorne vode, ničesar ni navedeno glede varnosti objekta (to je njegove ozemljitve - strele, statične elektrike) glede na to, da je objekt železne konstrukcije in iz pločevine, ničesar pa tudi ni določeno glede napeljave elektrike. Tožnik meni, da že zgrajena strojna lopa po izgradnji in uporabljenih materialih ne sodi v prostor, saj ne izhaja iz tradicionalnih značilnosti kraja. Meni, da bi lahko bili pri izgradnji uporabljeni drugačni materiali in da bi upravni organ lahko pridobil tudi mnenje pristojnega organa za tak poseg oziroma mnenje o umeščenosti objekta v prostor.

8.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.

9.Na tožbo tudi nista odgovorila A. A. ter B. B., ki sta v tem upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) imela status stranke z interesom.

10.Tožba je utemeljena.

11.Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločba, izdana v obnovljenem postopku izdaje dovoljenja za gradnjo strojne lope kot nezahtevnega objekta na zemljišču s parc. št. 204 (sedaj: 204/1), k.o. ..., s katero je organ na podlagi prvega odstavka 270. člena ZUP izdano gradbeno dovoljenje pustil v veljavi.

12.Postopek je upravni organ na prvi stopnji obnovil, ker je ugotovil, da tožnik v postopek odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja neupravičeno ni bil pritegnjen kot stranski udeleženec na podlagi 43. člena ZUP. V postopek bi moral biti po mnenju organa pritegnjen zato, ker je objekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, od parcelne meje sosednjega zemljišča s parc. št. 203, k.o. ..., katerega lastnik je tožnik, oddaljen le 1,50 metra.

13.V obnovljenem postopku odločanja o izdaji gradbenega dovoljenja je imel tožnik možnost svoj pravni interes, prizadet zaradi gradnje na sosednjem zemljišču, varovati kot stranski udeleženec, ki mu daje zakon pravico, da se udeleži tujega postopka zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ki temeljijo na določbah zakona, ki ureja gradnjo (v konkretni zadevi ZGO-1), prostorskega akta občine, na območju katere se nahaja gradnja, in drugih predpisov, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja.

14.Glede na priznani status lahko tožnik v upravnem postopku svoj pravni interes varuje le z ugovori, ki so vezani na varstvo njegove nepremičnine pred vplivi objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ne more pa uspešno uveljavljati ugovorov, ki so namenjeni varstvu javne koristi, kolikor določena pravna norma, namenjena varstvu javnega interesa, sočasno ne varuje tudi zasebnega interesa.

15.Tožnik je v obnovljenem postopku, v katerem je bil udeležen kot stranski udeleženec, svoj pravni interes pojasnil na ustni obravnavi, na kateri je, kot izhaja smiselno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, poleg izvedbe odvodnjavanja izrazil skrb tudi glede požarne varnosti objekta, za katerega je bilo dne 20. 9. 2018 izdano gradbeno dovoljenje. Svoje pomisleke glede varnosti objekta zaradi možnega udara strele, na katere upravna organa v upravnem postopku nista odgovorila, tožnik ponavlja tudi v tožbi, v kateri očita, da iz gradbenega dovoljenja ni razvidno, kako je urejena varnost objekta z vidika njegove ozemljitve v primeru udara strele in nastanka statične elektrike. Z omenjenim ugovorom tožnik varuje svoj interes oziroma lastninsko pravico na zemljišču, ki se nahaja v neposredni bližini objekta, za katerega je bilo investitorjema izdano gradbeno dovoljenje, saj smiselno opozarja na to, da bi lahko imel objekt glede na svoje značilnosti (železno konstrukcijo) in oddaljenost od zemljišča tožnika (1,5 metra od parcelne meje) v primeru udara strele vpliv na požarno varnost objektov v lasti tožnika, kar izhaja tudi iz določbe 6. točke 70. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorišnica, ki kot veljavni prostorski akt občine določa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja.

16.V zvezi z očitkom, ki ga je tožnik uveljavljal že v predlogu za obnovo ter ponovil v pritožbi, da objekt investitorjev glede na pri gradnji uporabljene materiale (železo in pločevina) ne sodi v prostor, ker ne izhaja iz tradicionalnih značilnosti kraja, pa sodišče ugotavlja, da se upravna organa tudi do tega ugovora nista opredelila. Zahteva tretjega odstavka 90. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorišnica, ki določa, naj likovna podoba nezahtevnih objektov izhaja iz krajevno tradicionalnih značilnosti, namreč po presoji sodišča ne varuje zgolj javnega pač pa tudi zasebni interes lastnikov sosednjih zemljišč (skladnost zunanjega izgleda objektov).

17.Ker organa v upravnem postopku na pomisleke tožnika glede upoštevanja požarnovarnostnih zahtev ter zahteve glede likovne podobe objekta pri izdaji gradbenega dovoljenja nista odgovorila (v obrazložitvi odločb sta pavšalno navedla le, da tožnik v obnovljenem postopku ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da gradbeno dovoljenje kakorkoli posega v njegove pravice ali pravne koristi), te zahteve pa so določene (tudi) zaradi varovanja koristi lastnikov sosednjih nepremičnin, je izpodbijana odločba v tem delu neobrazložena. Organ bi se po presoji sodišča moral opredeliti do vprašanja, ali lahko ob udaru strele objekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, glede na okoliščine konkretne zadeve (glede na kovinsko konstrukcijo objekta, ki se nahaja v neposredni bližini tožnikovega zemljišča) predstavlja tveganje za tožnikovo nepremičnino in morebitne objekte na njej, pojasniti pa bi tudi moral, ali je objekt glede na njegov izgled oziroma likovno podobo skladen z zahtevami občinskega prostorskega akta po ohranjanju tradicionalnih značilnosti kraja. Izpodbijana odločba, ki v tem delu na očitke tožnika ne odgovarja, ni obrazložena in je zato ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je obremenjena s takšno procesno nepravilnostjo, ki že po samem zakonu predstavlja razlog za njeno odpravo (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Glede ostalih ugovorov, s katerimi tožnik nasprotuje izdanemu gradbenemu dovoljenju, ko zatrjuje, da že izvedena gradnja ni v skladu z gradbenim dovoljenjem (glede v gradbenem dovoljenju predvidenih odmikov, ureditve odvodnjavanja in oblikovanja objekta), pa sodišče pojasnjuje, da nepravilnosti pri izvedbi gradnje niso stvar presoje pravilnosti in zakonitosti gradbenega dovoljenja. Kot je to tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ, je nadzor nad skladnostjo gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem v pristojnosti ustreznih inšpekcijskih služb (2. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru). Nadzor nad gradnjo, ki se izvaja v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, je tako v pristojnosti gradbenega inšpektorja in ne upravnega organa, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Tožbeni očitek, da je izdano gradbeno dovoljenje v opisu objekta pomanjkljivo, pa predstavlja po ugotovitvi sodišča tožbeno novoto (to je očitek, ki ga tožnik v upravnem postopku niti na prvi niti na drugi stopnji ni uveljavljal), zato utemeljenosti tega ugovora sodišče v tem upravnem sporu ni presojalo (52. člen ZUS-1).

18.Zaradi kršitev pravil postopka je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo organu na prvi stopnji v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo moral upravni organ po vsebini presoditi tožnikov ugovor glede upoštevanja požarnovarnostnih zahtev v primeru udara strele v objekt in likovne podobe objekta in svojo odločitev glede na okoliščine konkretne zadeve, upoštevaje občinski prostorski akt, ustrezno obrazložiti.

19.Sodišče je zadevi v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona.

-------------------------------

Tako na primer sodbe UPRS 151/2018-11 z dne 2. 12. 2020, I U 1721/2019-14 z dne 26. 11. 2020, III U 163/2019-19 z dne 1. 4. 2021 in III U 257/2018-15 z dne 21. 12. 2021.

Zveza:

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 43 Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 47a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.