Jedro

V veljavnih predpisih ni podlage za izrek inšpekcijskega ukrepa vrnitve cen na določeno raven.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega tržnega inšpektorata z dne 1.9.1993.

Obrazložitev

Prvostopni tržni inšpektor je z odločbo naložil tožeči stranki, da je dolžna oblikovati drobno prodajne cene pšeničnega kruha na ravni, ki so se v skladu s predpisi oblikovale in uporabljale na tržišču na dan 1.6.1993. Z izpodbijano odločbo pa je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopni inšpektor pri kontrolnem pregledu ugotovil, da tožeča stranka ni spoštovala ukrepa Vlade Republike Slovenije predpisanega z uredbo o določitvi najvišjih cen moke in kruha (Uradni list RS, št. 34/93). Predpisi sprejeti in veljavni v Republiki Sloveniji veljajo za vse brez izjeme. Zato je imel tržni inšpektor v 70. in 73. členu zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88 - ZSDUIS) pooblastilo za izrečeni ukrep.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da določbi 70. in 73. člena že citiranega zakona o sistemu državne uprave, na kateri se sklicuje tožena stranka, le na splošno pooblaščata tržnega inšpektorja, da izda ustrezno upravno odločbo v primeru ugotovljenih nepravilnosti. V vsakem posameznem primeru pa je potrebno upoštevati specialni predpis, ki ureja posamezno inšpekcijsko ukrepanje. Tak specialen predpis je v konkretnem primeru zakon o tržni inšekciji, ki pa v svojem 4. členu ne pooblašča tržnega inšpektorja, da v takšnem primeru izda kakršnokoli upravno odločbo. Zato meni, da sta prvostopna in izpodbijana odločba tožene stranke nezakoniti. Pri tem se tožeča stranka sklicuje tudi na dosedanjo sodno prakso. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev nezakonito odvzete premoženjske koristi, če bo pred pravnomočnostjo prišlo do izvršbe odločbe prvostopnega organa.

Tožena stranka ni odgovorila na tožbo.

Tožba je utemeljena.

Pravilno je sicer stališče tožene stranke, da že citirani zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v 70. in 73. členu pooblašča tržnega inšpektorja za nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov in splošnih aktov in mu v primeru kršitev daje pravico, da odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo oziroma da se preprečijo škodljive posledice, ki bi lahko nastale s takimi kršitvami. Toda to ne pomeni, da ima tržni inšpektor pravico za kakršnokoli ukrepanje, temveč ima pravico odrediti le takšen ukrep, ki ima podlago v ustreznem materialnem predpisu. Zato tržni inšpektor ne more izrečenega ukrepa opreti samo na določbi 70. in 73. člena citiranega zakona, če v materialnem predpisu nima podlage za uporabo takega ukrepa. Zakon o cenah (Uradni list RS, št.1/91-I), katerega izvajanje nadzira tržna inšpekcija, pa tej inšpekciji ne daje podlage za izrekanje ukrepa vrnitve cen na raven cen, ki so veljale in se uporabljale na tržišču določenega dne. Tudi v zakonu o tržni inšekciji (Uradni list SRS, št. 27/74 - ZTI), ki daje tržnemu inšpektorju v zvezi s kontrolo cen določena pooblastila (vložitev ovadbe zaradi kaznivega ravnanja, predlog pristojnemu organu, da storilcu odvzame pridobljeno protipravno premoženjsko korist), ni podlage za izrek ukrepa, ki je predmet tega upravnega spora.

Iz navedenih razlogov je, po presoji sodišča, odločba prvostopnega tržnega inšpektorja nezakonita in je zato nezakonita tudi izpodbijana odločba tožene stranke. Ker v izpodbijani odločbi ni bil pravilno uporabljen zakon, je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt tožene stranke odpravilo. Ta zakon je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Predloga tožeče stranke glede vračila premoženjske koristi sodišče ni obravnavalo, ker ni predmet tega upravnega spora. Premoženjska korist pridobljena s kršitvijo predpisa o cenah se namreč lahko odvzame le z odločbo sodnika za prekrške.