Jedro

Tožeča stranka ni gospodarska družba, saj ni organizirana v nobeni izmed naštetih oblik. Prav tako ni zavod, ne zadruga, ne država ali samoupravna lokalna skupnost. Res, da se gospodarske družbe lahko organizirajo v gospodarsko interesno združenje, ki je pravna oseba, vpisana v sodni register, vendar pa navedeno združenje zato ni gospodarska družba. Spora, v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno združenje, pa ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora niti po kavzalnem in atrakcijskem kriteriju.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je 12. 1. 2018 zaradi ugovora dolžnika (sedaj tožene stranke), razveljavilo sklep o izvršbi VL 97248/2017 z dne 6. 11. 2017 v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in sklenilo, da bo sodišče o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je Okrajno sodišče v Ljubljani nepravilno ocenilo, da gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka, ki je gospodarsko interesno združenje, ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (subjektivni kriterij), pristojnost pa prav tako ni podana po določbah 483. in 484. člena ZPP (objektivni kriterij). Glede na vrednost spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR, je po oceni sodišča prve stopnje pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. Ocena Okrožnega sodišča v Ljubljani, da v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor, je pravilna. ZPP gospodarski spor opredeljuje izključno na podlagi personalnega kriterija (glej Ude L., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, 481. čl., str. 737) in v 1. točki prvega odstavka 481. člena določa, da gre za gospodarski spor v vseh sporih, v katerih sta obe stranki gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. 5. Po 3. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost in je organizirana v eni izmed naslednjih oblik: kot družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba, tiha družba, družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba. Tožeča stranka ni gospodarska družba, saj ni organizirana v nobeni izmed naštetih oblik. Prav tako ni zavod, ne zadruga, ne država ali samoupravna lokalna skupnost. Res, da se gospodarske družbe lahko organizirajo v gospodarsko interesno združenje (prvi odstavek 563. člena ZGD-1), ki je pravna oseba, vpisana v sodni register (prvi odstavek 565. člena ZGD-1), vendar pa navedeno združenje zato ni gospodarska družba. Spora, v katerem kot ena od strank nastopa gospodarsko interesno združenje, pa ni mogoče opredeliti kot gospodarskega spora niti po kavzalnem in atrakcijskem kriteriju (482., 483. in 484. člen ZPP)1. 6. Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim od kriterijev, določenih v drugem odstavku 32. člena ZPP, kakor tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki ne presega 20.000,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče. 7. Upoštevaje tudi določbo prvega odstavka 48. člena ZPP je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 24. člena ter prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločitev o tej zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

1 tako tudi VSL Sklep R 952/2005 z dne 12. 10. 2005.