Jedro

V skladu s 34. členom Odloka OPN Bovec in 3.č členom ZKZ je na območju kmetijskih zemljišč in gozdov dovoljena samo dejavnost kmetijstva in gozdarstva ter postavitev enostavnih in manj zahtevnih objektov za potrebe kmetijstva. ZKZ namreč določa zelo stroge omejitve načrtovanja v prostorskih aktih brez spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč, med katerimi so tudi vsi pomožni kmetijski objekti (2. alinea četrtega odstavka tega člena). To pomeni, da so tudi po vseh prostorskih aktih na teh zemljiščih možne postavitve samo pomožnih kmetijskih objektov (enostavni in manj zahtevni objekti po lokacijski informaciji), kar pa postavljeno šotorišče ni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje naložil A.A. (tožniku v tem sporu), da v roku do 1. 11. 2014, v celoti s parcelne številke 7928 k.o. … odstrani šotorišče (vse nadstreške s šotori, igrala, skupni prostor pokrit s skodlami, sončni kolektor s tuši, luksuzni šotor, dve camp prikolici ter kontejner s sanitarijami). V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je lastniku parcele izdala Upravna enota Žalec: „Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji za namen opravljanja Turizma na kmetijski - gostinski del - kmetije s prostorom za kampiranje in negostinski del - oddajanje površine za piknike“. Dovoljenje je izdano za letna obdobja od maja do septembra. Postavitve so mobilne, razen že enega obstoječega objekta. Do šotorišča vodi stopničasto urejena pešpot skozi gozd, za parkiranje služi travnik z nasutim gramozom na parceli 7934/2 iste k.o. Parkirišče in poseg v gozd obravnavata gradbena in gozdarska inšpekcija, postavitev šotorišča in s tem degradacija travnika parcele 7928, je po določbi 107. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) v pristojnosti kmetijske inšpekcije.

2. Pravna podlaga je četrti odstavek 4. člena Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (v nadaljevanju Uredba), ki določa v 4. členu v četrtem odstavku, da se dopolnilna dejavnost lahko začne izvajati po dokončnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za začetek opravljanja posamezne dopolnilne dejavnosti določajo področni predpisi. Področni predpis pa je ZKZ, ki v 7. členu določa, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča, tega obdelovati kot dober gospodar, kar med drugim pomeni uporabljati zemljišče in kraju primerne metode kmetovanja za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaževanja ter zagotavljanja trajne rodovitnosti zemljišč. Na podlagi prvega odstavka 4. člena tega predpisa je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje ali zaviranje rasti rastlin. Rodovitnost tal je zagotovljena, če tla niso izpostavljena eroziji, niso zbita, če vsebujejo zadostno količino humusa, ne omejujejo nemotene rasti rastlin, dolgoročno omogočajo razvoj in kakovost kmetijskih in gozdnih rastlin (vegetacija), imajo lastnost razgrajevati snovi, kot so odmrli ostanki rastlinskega in živalskega izvora, živalski in človeški izločki in ostanki sredstev za varstvo rastlin ter druge snovi, ki se kot sekundarne surovine vračajo v naravni obtok snovi, optimalno sprejemajo, zadržujejo in oddajajo vodo (tretji odstavek 4. člena).

3. S pritožbeno odločbo je tožena stranka deloma ugodila pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo in odpravila izrek odločbe v delu, v katerem je določen rok za izpolnitev obveznosti ter glede tega zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. V ostalem delu izreka je pritožbo zavrnila. Glede spornega dela, ki se nanaša na odstranitev šotorišča, pritožbeni organ v celoti potrjuje odločitev prvostopenjskega organa in še navaja, da je parcela 7928 k.o. … po namenski rabi večino kmetijsko zemljišče, ki pa se, tudi na izkazano slikovno gradivo v spisu, v celoti ne uporablja v skladu z njegovim namenom. Takšen poseg nedvomno pomeni degradacijo kmetijskega zemljišča in s tem kršenje določbe prvega odstavka 4. člena ZKZ, pri čemer nepravilnost predstavlja že samo uporaba kmetijskega zemljišča, ki ni v skladu z njegovim namenom, četudi pri tem ne pride do dejanskega onesnaževanja, degradiranja ali zaviranja rasti rastlin.

4. Tožnik v tožbi in njenem dodatku smiselno uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Gre za kršitev 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je inšpekcijski organ odločil, da mora tožnik odstraniti vse objekte v šotorišču. Parcela 7928 k.o. … meri 13.380 m², od tega je kmetijskega zemljišča 8.363 m² in gozda 5.018 m². Postavitev spornih objektov šotorišča zavzema 1,3% celotnega zemljišča oziroma manj kot 2% kmetijskega zemljišča oziroma v kvadraturi približno 170 m². Gre za travnik slabšega razreda, sam je z ukrepi preprečil zaraščanje tega zemljišča in to ni degradacija. Tega dela zemljišča ne uporablja izključno za kmetijsko proizvodnjo, ker to ni niti edini namen varovalnega določila prvega odstavka 4. člena ZKZ. Kmetijsko zemljišče - travnik uporablja v skladu z njegovim namenom in sledi zakonski dolžnosti, da uporablja tako, da preprečuje njegovo onesnaževanje, degradacijo in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti. Ne gre za objekte, ki bi bili postavljeni v nasprotju z dovoljenji. Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti ima in lahko opravlja to dejavnost na spornem travniku. Sklicuje se na odločbo sodišča U 582/2008 z dne 15. 9. 2010, v kateri je sodišče zavzelo stališče glede razlage določbe prvega odstavka 7. člena ZKZ. Inšpekcijski organ bi moral ugotoviti, ali je tožnik to zemljišče uporabljal v nasprotju z primernostjo zemljišča, kot tudi, ali je dovoljeno dopolnilno dejavnost opravljal v nasprotju s primernostjo zemljišča. Treba je ugotoviti kvaliteto tega zemljišča oziroma travnika, ali je njegova raba dejansko povzročala zbitost tal, erozijo, onesnaženje in ali ni zagotavljala trajne rodovitnosti tal tako, da bi se s tem varovala primernost zemljišča za kmetijsko dejavnost. 5. Izpodbijana odločba je izdana na podlagi 1. alineje b. točke 107. člena ZKZ, ki določa, da ima kmetijski inšpektor pristojnost, da prepove uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če ta po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljena in odredi v določenem roku vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje. Tožnik zatrjuje, da parcela 7928 k.o. … ne služi izključno za namene kmetijske proizvodnje. Sploh ne bi smela biti izdana na tej pravni podlagi, saj ZKZ od tožnika ne zahteva, da zemljišče uporablja samo za namene kmetijske proizvodnje, ampak da ravna kot dober gospodar. Tega da bi bila raba travnika v nasprotju z namenom kmetijskega zemljišča (na podlagi dovoljenega opravljanja dopolnilne kmetijske dejavnosti), noben od upravnih organov ne utemeljuje.

6. Tožnik v dodatku k tožbi prilaga fotografije sporne parcele in šotorišča in navaja, da so bile vse postavitve skladne z „Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje“ in so v osnovi namenjene in se tudi uporabljajo v kmetijske namene in za namene dopolnilne dejavnosti: za skladiščenje sena, za sušenje sadja in zelišč, nadstrešnica za zavetje pred vremenskimi neprilikami ter za osnovne bivalne potrebne njegove družine. Nadstrešnice se uporabljajo za skladiščenje pridelkov in zelišč od maja do septembra in za potrebe dopolnilne dejavnosti. Postavljene so tako, da v okolju niso moteče in so montažne, lesene, dimenzije 2,5 x 2,5 m, ena večja je dimenzije cca 30 m². Tudi igrala so lesena, narejena na licu mesta iz lesa, ki je pridobljen na parceli. Ogrodje za večji šotor je izdelano iz večjih vej, narezanih pri čiščenju okolice. V času sezone se prekrije s šotorskim platnom. Vse postavitve so brez temeljev, postavljene na zemljo, odprtine so založene s prodniki iz bližnje struge Soče. Vse nadstrešnice obsegajo manj kot 150 m² površine. Stojijo na površinah, kjer je kmetijska proizvodnja zaradi lastnosti tal in terena praktično nemogoča, tik ob gozdnem robu, na nanosih grušča ali že v gozdni zarasti. Za normalno kmetijsko uporabo je v lanskem letu usposobil najmanj 2.000 m² zanemarjenih del kmetijskega zemljišča te parcele. Naredili so terasaste grede, ki so zasejane z zelenjavo in jagodičevjem. S tem so pridobili več kot 200 m² prvovrstnih kmetijskih površin. Camp prikolico na kolesih uporablja kot prebivališče družine. Na to lokacijo se preseli družina vsako leto konec maja in biva tukaj do 30. avgusta. Sam prebiva stalno na tej lokaciji od marca do konca oktobra. Za osnovne bivalne potrebe potrebuje sanitarni kontejner in igrala ter sončne kolektorje za ogrevanje vode in tuše. V obdobju od maja do septembra se ukvarja s kmetijstvom in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, kar je tudi edini vir preživetja. V to ureditev so vložili vse prihranke in se zakreditirali za 50.000 EUR. Vse to v dobri veri, da lahko sposobno preživi družino, ob združitvi dejavnosti kmetijstva in turizma na kmetiji, zaposli še kakšno osebo in omogoči boljši standard v oklici ter razvija nove produkte ter ponudbe v združevanju naravne prvobitnosti, kmetijstva ter ekološkega ter doživljajskega turizma.

7. V nadaljevanju tožnik še navaja skladnost izvajanja dopolnilne dejavnosti z občinskim Prostorskim načrtom občine Bovec in sicer njegov Strateški del (II), v členih 5., 6. in 10. Izvajanje dopolnilne dejavnosti je skladno tudi s Prostorsko izvedbenimi pogoji v 21. členu (N1, N3: območje brez poselitve), ki navaja: v teh EUP se lahko obstoječe objekte samo vzdržuje in ohranja (na parceli je tudi star kmetijsko - gozdarski objekt z uporabnim dovoljenjem). Lahko se postavlja tudi enostavne pomožne kmetijsko - gozdarske objekte. Vsak predviden poseg, ki ne predstavlja gradnje, ampak drug poseg v fizične strukture, se v celoti podreja celostnemu ohranjanju kulturne dediščine, ohranjanju narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Infrastrukturne in enostavne objekte se postavlja v skladu z Uredbo o vrstah objektov in na način, da niso moteči v okolju. Vse je skladno z zahtevami iz 34. člena, ki določajo enostavne objekte. Dodaja še, da je vložil na Občino Bovec pobudo za spremembo namembnosti parcele za turistične namene v tem območju. Pobuda bo obravnavana ob spremembah in dopolnitvah OPN Bovec. Opozarja, da gre za inovativen turistični produkt, in da se bo s tem dvignila raven in raznovrstnost turistične ponudbe v Posočju. Sklicuje se na več podobnih turističnih ponudb v obliki dopolnilne dejavnosti tako na Bledu (kompleks B.) ter odprti kompleks C. v Ljubnem. Oba sta urejena na kmetijskem zemljišču, na Bledu celo na zemljišču najboljše prve kakovosti - bivše vrtnarije. Prilaga še fotografije, to je postavitev na lokaciji, kjer opravlja dopolnilno dejavnost in fotografije primerljivih dejavnosti.

8. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe, iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

10. Tožba ni utemeljena.

11. V obravnavanem primeru je sporna odločitev kmetijskega inšpekcijskega organa (pristojnost je določena na podlagi 1. alineje B točke 107. člena ZKZ), ki je na podlagi ogleda in inšpekcijskega zapisnika z dne 18. 9. 2014, ki je javna listina (80. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) odločil, da mora tožnik iz parcele številka 7928 k.o. ..., ki je v naravi kmetijsko zemljišče, v celoti odstrani šotorišče, ki zajema vse nadstreške s šotori, igrala, skupni prostor pokrit s skodlami, sončni kolektor s tuši, luksuzni šotor, dve camp prikolici ter kontejner s sanitarijami. Odločitev prvostopenjskega organa temelji na določbi četrtega odstavka 4. člena Uredbe, ki določa, da se dopolnilna dejavnost lahko začne izvajati po dokončnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za začetek opravljanja posamezne dopolnilne dejavnosti določajo področni predpisi. Ker je nesporno, da ima tožnik v lasti prej navedeno zemljišče, je s tem tudi zadoščeno 15. členu Uredbe, ki določa pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti - turistična kmetija z nastanitvijo oziroma kampiranjem.

12. Po presoji prvostopenjskega organa pa tožnik ne izpolnjuje pogojev, ki jih določajo področni predpisi, to je ZKZ, ki v 7. členu določa, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča tega obdelovati kot dober gospodar, kar med drugim pomeni uporabljati zemljišče in kraju primerne metode kmetovanja za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaževanja ter zagotavljanja trajne rodovitnosti zemljišč. Uporabo kmetijskih zemljišč v skladu z njihovim namenom določa prvi odstavek 4. člena tega zakona, ugotovitev trajne rodovitnosti pa je določena v tretjem odstavku te zakonske določbe.

13. Zakonsko dejansko stanje v 7. členu ZKZ predstavlja dolžnost uporabnika zemljišča, da ga obdeluje kot dober gospodar in uporablja metode kmetovanja, ki zagotavljajo trajno rodovitnost zemljišč. Kot izhaja iz potrdila o namenski rabi zemljišča Občine Bovec, številka 35001-133/2014-2 z dne 27. 5. 2014, gre za kmetijsko zemljišče, na katerem je postavljeno šotorišče, ki obsega vse, v izreku odločbe navedene postavitve. Odlok o občinskem prostorskem načrtu OPN Bovec, na katerega se tožnik sklicuje, določa v 5., 6. in 10. členu usmeritve te občine v nadaljnjem razvoju turizma, kmetijstva in razvojni dopolnilni dejavnosti na kmetijah, katerim se daje velik pomen. To pomeni, da se takšni „objekti“ lahko postavijo samo za potrebe kmetijske dejavnosti.

14. Gre za kmetijsko zemljišče, glede katerega je treba poleg prostorskega akta, Uredbe in ZKZ kot področnega predpisa, upoštevati tudi Lokacijsko informacijo Občine Bovec številka 3501-35/2014 z dne 27. 8. 2014, ki v točki 6 določno navaja vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen. Tako je na območju kmetijskih zemljišč in gozdov dovoljena samo dejavnost kmetijstva in gozdarstva ter postavitev enostavnih in manj zahtevnih objektov za potrebe kmetijstva v skladu s 34. členom Odloka OPN Bovec in 3.č členom Zakona o kmetijskih zemljiščih. Slednji namreč določa zelo stroge omejitve načrtovanja v prostorskih aktih brez spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč, med katerimi so tudi vsi pomožni kmetijski objekti (2. alinea četrtega odstavka tega člena). To pomeni, da so tudi po vseh prostorskih aktih na teh zemljiščih možne postavitve samo pomožnih kmetijskih objektov (enostavni in manj zahtevni objekti po lokacijski informaciji), kar pa postavljeno šotorišče, kot je navedeno v izreku izpodbijane odločbe in kot to izhaja iz inšpekcijskega zapisnika, prav gotovo ni. Tožnik sicer v dopolnitvi tožbe zatrjuje, da so postavitve na sporni parceli skladne z „Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje“ in so namenjene in uporabljene v kmetijske namene za dopolnilno dejavnost, to je za skladiščenje sena, za sušenje sadja in zelišč kot nadstrešnica za zavetje pred vremenskimi neprilikami ter za osnovne bivalne potrebe njegove družine. V nadaljevanju opisuje in opredeljuje namen postavljenih postavitev ter nadaljnjo izdelavo in ureditev terasastih gred, kar vse pa ni predmet izpodbijane odločbe, ker gre, kot že prej navedeno, za izrek inšpekcijskega ukrepa v zvezi z nedopustno postavljenim šotoriščem. Glede na navedeno, sodišče v nadaljevanju ni presojalo drugih tožbenih ugovorov, ker ti ne vplivajo na pravilnost odločitve obeh upravnih organov.

15. Glede na to, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je odločba na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo v skladu z določbo prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.