Jedro

Prvi toženec je v osebnem stečaju. Z začeetkom postopka osebnega stečaja pa je poslovna sposobnost stečajnega dožnika omejena glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso.

Iz izpodbijane pravnomočne sodbe kot tudi iz podatkov spisa, s katerimi Vrhovno sodišče razpolaga, izhaja, da prvega toženca ves čas zastopa stečajna upraviteljica kot njegova zakonita zastopnica: s tem postopkom je torej že seznanjena in je tako imela možnost v njegovem imenu vložiti predlog za dopustitev revizije ali pa sama pooblastiti odvetnika. Zato je ob povedanem Vrhovno sodišče ni pozivalo k odobritvi vloge, ki jo je vložil pravdno nesposoben prvi toženec po odvetniku.

Samostojna pravdna dejanja procesno nesposobnega prvega toženca torej ne učinkujejo; predlog je vložil kot nekdo, ki te pravice nima, pa čeprav po odvetniku. Pri tem ni pomembno, da je sodišče druge stopnje sprejelo materialnopravno in procesnopravno nepravilno stališče, da gre v konkretnem primeru za premoženje, ki ne spada v njegovo premoženjsko sfero in da naj bi zato bil poslovno in procesno usposobljen ter tako sposoben sam opravljati procesna dejanja, med drugim tudi pooblastiti odvetnika za vložitev predloga za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta nični darilna pogodba in pogodba o ustanovitvi neodplačne osebne služnosti užitka za nedoločen čas, sklenjenih med tožencema. Ugotovilo je tudi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice in vknjižene služnosti na podlagi ničnih pogodb, in dovolilo izbris vknjiženih pravic. Odločilo je še, da sta toženca dolžna povrniti tožnikoma pravdne stroške.

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh tožencev, ugodilo pa pritožbi tožnikov in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v IV. točki izreka - v stroškovnem delu. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka.

3.Zoper navedeno sodbo vlaga prvi toženec predlog za dopustitev revizije.

4.Predlog ni dovoljen.

5.V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Prvi toženec je sicer predlog vložil po odvetniku. Vendar pa mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP).

6.Prvi toženec je v osebnem stečaju. Z začetkom postopka osebnega stečaja pa je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso (prvi in drugi odstavek 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; v nadaljevanju ZFPPIPP). Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP). Iz tega izhaja, da je pri razpolaganju s premoženjem, ki je predmet stečajne mase, zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika stečajni upravitelj, ki stečajnega dolžnika v zvezi s tem premoženjem tudi zastopa pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev in izločitvenih pravic oz. drugih dejanjih, potrebnih za vnovčitev stečajne mase (1. in 3. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP).

7.Zato je z začetkom osebnega stečaja nad prvim tožencem pooblastilo za zastopanje (drugi odstavek 245. člena v zvezi z prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) kot njegova zastopnica pridobila stečajna upraviteljica (prvi odstavek 78. člena ZPP). Ta pa je tudi edina ki bi smela v tej pravdi odvetniku podeliti pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije (prvi odstavek 78. člena v zvezi s prvim odstavkom 79. člena in 95. členom ZPP). Premoženje, ki je predmet te pravde, namreč predstavlja premoženje, ki spada v stečajno maso prvega toženca kot stečajnega dolžnika, oziroma to maso povečuje. S predmetno pravnomočno sodbo, s katero je odločeno o tožbenih zahtevkih, ki po vsebini predstavljajo izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika, je bila namreč pogodba, na podlagi katere je prvotoženčeva nepremičnina prešla iz njegove lastninske sfere na drugo toženko, ugotovljena za nično in je bilo vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje na ime prvega toženca. Ta je torej ponovno postal lastnik nepremičnine, ki je zaradi uvedbe stečajnega postopka nad njim del stečajne mase.

8.Prvi toženec je torej v tem pravdnem postopku pravdno nesposobna oseba, ki ne more veljavno opravljati procesnih dejanj. Procesna dejanja, ki jih pravdno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo. Dolžnost sodišča je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP). V navedenem zakonskem določilu določeno izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, je treba razlagati ozko. To pomeni, da se ta določba uporablja le v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa je, je tisti, ki mora skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna stranka, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev. Za to ni zakonske podlage; tak poziv sodišča tudi ne bi bil v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP). Dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, je obremenjena s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika.

9.Iz izpodbijane pravnomočne sodbe kot tudi iz podatkov spisa, s katerimi Vrhovno sodišče razpolaga, izhaja, da prvega toženca ves čas zastopa stečajna upraviteljica kot njegova zakonita zastopnica: s tem postopkom je torej že seznanjena in je tako imela možnost v njegovem imenu vložiti predlog za dopustitev revizije ali pa sama pooblastiti odvetnika. Zato je ob povedanem Vrhovno sodišče ni pozivalo k odobritvi vloge, ki jo je vložil pravdno nesposoben prvi toženec po odvetniku.

10.Samostojna pravdna dejanja procesno nesposobnega prvega toženca torej ne učinkujejo; predlog je vložil kot nekdo, ki te pravice nima, pa čeprav po odvetniku.

Pri tem ni pomembno, da je sodišče druge stopnje sprejelo materialnopravno in procesnopravno nepravilno stališče, da gre v konkretnem primeru za premoženje, ki ne spada v njegovo premoženjsko sfero in da naj bi zato bil poslovno in procesno usposobljen ter tako sposoben sam opravljati procesna dejanja, med drugim tudi pooblastiti odvetnika za vložitev predloga za dopustitev revizije.

11.Prvotoženčev predlog je torej nedovoljen. Zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZPP).

12.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

------------------------

1Primerjaj sklepa VS RS III Ips 124/2015 z dne 22. 11. 2016 in X Ips 251/2016 z dne 30. 11. 2016.

2Primerjaj v sodni praksi glede tega vprašanja primerljiv sklep VS RS III Ips 20/2020 z dne 7. 7. 2020.

3Primerjaj sklep VS RS II DoR 322/2021 z dne 11. 8. 2021.

4Primerjaj prvotoženčeve vloge v spisu in elektronsko korespondenco med njim in stečajno upraviteljico ter mediatorjem (na A 9 in A 10 v spisu).

5Primerjaj sklep VS RS II DoR 322/2021 z dne 11. 5. 2021.

6Glej 10. točko sodbe sodišča druge stopnje.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 11, 11/1, 77, 77/2, 78, 78/1, 79, 79/1, 86, 86/3, 86/4, 88, 95 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 97, 245, 245/1, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.