Jedro

ZARSS posebej ne ureja zaključka postopka mediacije, ko stranka umakne soglasje. Zato je treba uporabiti ZMCGZ, ki skladno s prvim odstavkom 2. člena ureja tudi mediacije v sporih iz delovnih razmerij. Ta v 13. členu določa, da se mediacija med drugim konča tudi v primeru, če ena stranka pisno izjavi drugim strankam in mediatorju, da je postopek mediacije zaključen. Za izvedbo postopka mediacije je potrebno soglasje obeh strank (drugi odstavek 6. člena ZMCGZ in drugi odstavek 15. člena ZARSS). Ker toženka v pritožbi navaja, da se je mediacijski postopek zaključil, ker je tožnik umaknil soglasje za mediacijo, čemur tožnik pritrjuje v odgovoru na pritožbo, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije in s tem za prekinitev postopka ni več podlage.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek nadaljuje.

2. Zoper sklep se pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila s strani mediatorja obveščena, da se je mediacijski postopek zaključil, ker je tožnik umaknil soglasje za mediacijo. Ne strinja se z nadaljevanjem postopka, saj meni, da je takšna odločitev sodišča preuranjena. Postopek mediacije je v korist strank. Nadaljevanje mediacije bi bilo glede na naravo spora smiselno in utemeljeno. Poudarja, da si resnično prizadeva sporazumno rešiti spor. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in da se postopek nadaljuje v mediaciji.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Navaja, da je res umaknil soglasje za mediacijo, zato pogoji za nadaljevanje mediacijskega postopka niso več podani. Posledično je pritožba neutemeljena. Zato pritožbenemu sodišču predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo. Predlaga še, da se toženki izreče denarna kazen zaradi zlorabe pravice do pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 10. 2021 na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS; Ur. l. RS, št. 97/2009 in nasl.)1 prekinilo postopek v tej zadevi za čas treh mesecev in stranki napotilo na mediacijo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek nadaljevalo. Toženka se ne strinja z nadaljevanjem postopka in želi, da se postopek mediacije izvede. ZARSS posebej ne ureja zaključka postopka mediacije, ko stranka umakne soglasje. Zato je treba uporabiti Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ; Ur. l. RS, št. 56/2008, ki skladno s prvim odstavkom 2. člena ureja tudi mediacije v sporih iz delovnih razmerij). Ta v 13. členu določa, da se mediacija med drugim konča tudi v primeru, če ena stranka pisno izjavi drugim strankam in mediatorju, da je postopek mediacije zaključen. Za izvedbo postopka mediacije je potrebno soglasje obeh strank (drugi odstavek 6. člena ZMCGZ in drugi odstavek 15. člena ZARSS)2. Ker toženka v pritožbi navaja, da se je mediacijski postopek zaključil, ker je tožnik umaknil soglasje za mediacijo, čemur tožnik pritrjuje v odgovoru na pritožbo, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije in s tem za prekinitev postopka ni več podlage. Zato je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna.

7. Glede na pritožbene navedbe o prizadevanjih za sporazumno rešitev spora, pa pritožbeno sodišče še dodaja, da lahko stranke med postopkom pred sodiščem kadar koli sklenejo poravnavo o spornem predmetu (sodna poravna), na kar mora ves čas postopka paziti tudi sodišče samo, jih na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo (prvi in tretji odstavek 306. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče ni sledilo pobudi tožnika za denarno kaznovanje toženke. Z vložitvijo pritožbe zoper sklep o nadaljevanju postopka je toženka le izkoristila pravno sredstvo – pravico do pritožbe, ki ji jo daje zakon. Pritožba je obrazložena, njena vsebina pa ne daje podlage za zaključek, da je bila vložena z namenom zavlačevanja postopka. Vložitev pritožbe toženke zato ne kaže na zlorabo procesnih pravic v smislu 11. člena ZPP.

9. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve in ga zato ni mogoče šteti za strošek, ki je bil potreben za postopek, krije tožnik sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Ta določa, da lahko na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, sodišče kadarkoli prekine sodni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, in stranke napoti v postopek alternativnega reševanja spora. Podobno določa tudi tretji odstavek 206. člena ZPP. 2 Prim. sklep VSL I Cp 1520/2021 in I Cpg 592/2021