Jedro

V obravnavanem primeru niso bili ugotovljeni vsi (vsebinski in formalni) razlogi za preklic tajnosti spornega dokumenta, ampak zgolj prečrtanje oznak tajnosti z zapisom o preklicu, pa še to je bilo storjeno pomotoma. Ker 23. 10. 2020 do preklica tajnosti ni prišlo, je bil dokument še nadalje tajen. Tožnik je bil z administrativno pomoto seznanjen, vendar je v zvezi z dokumentom vseeno postopal tako, kot da ne bi bil tajen. Predvsem navedeno je odločilno za presojo tožnikovih ravnanj (ki so v zvezi s problematiko varovanja tajnih podatkov), česar pa sodišče druge stopnje ni upoštevalo. Raje se je oprlo na razlago določb Zakona o tajnih podatkih in Uredbe o varovanju tajnih podatkov, a je tudi po tej poti prišlo do napačnega zaključka - da so izpolnjeni pogoji za ugotovitev, da dokument v času očitanih kršitev ni bil več tajen. Nenazadnje ni upoštevalo niti formalno-materialnega koncepta tajnega podatka, ki ga je sicer zastavilo kot izhodišče svoje sodbe, saj je že zgolj iz razloga, ker naj bi bila tajnost formalno preklicana, dokumentu napačno odreklo tajnost tudi po vsebini.

Več o navedenem konceptu v prispevku Demšar-Potočnik, I., Razkritje tajnih podatkov v pravdnem postopku, Pravnik, št. 11-12/2015, na katerega se je sklicevalo tudi sodišče druge stopnje.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Zveza:

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek: 1. da se razveljavita sklep Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. ... z dne 5. 8. 2022 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 31. 8. 2022; 2. da delovno razmerje tožnika pri toženki ni prenehalo 9. 9. 2022 in še vedno traja v skladu s Pogodbo o zaposlitvi z dne 26. 7. 2006 in pripadajočimi aneksi, z vsemi pravicami iz delovnega razmerja; 3. da je toženka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo na delovno mesto A. in ga od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prijaviti v zdravstveno, pokojninsko in ostala zavarovanja; 4. da je toženka dolžna tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi; 5. da mu je dolžna za čas prepovedi opravljanja dela plačati razliko med prejetim nadomestilom plače in 100 % nadomestilom plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi; 6. za vsak mesec od avgusta 2022 dalje pa obračunati še odškodnino v vsakomesečni višini 247,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki I. 1. in delu točke I. 2. spremenilo tako, da se v tem delu glasi: "Tožniku delovno razmerje na podlagi sklepa Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. ... z dne 5. 8. 2022 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 31. 8. 2022 ni prenehalo 9. 9. 2022." V preostalem izpodbijanem delu je sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo.

Zakon o tajnih podatkih (2001) - ZTP - člen 5, 15

3.Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 134/2024 z dne 20. 8. 2024 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje glede na dejanske ugotovitve v zvezi s preklicem tajnosti sporne listine pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitve.

4.Toženka v reviziji nasprotuje presoji sodišča druge stopnje, da je tožnik glede na določbe Zakona o tajnih podatkih (ZTP) in takrat veljavne Uredbe o varovanju tajnih podatkov (Uredba) utemeljeno štel, da je bila tajnost spornega dokumenta preklicana. Če so oznake tajnosti na dokumentu prečrtane zaradi očitne pomote, tajnost dokumenta dejansko ni preklicana. Sodišče druge stopnje je najprej poudarilo formalno-materialni koncept tajnega podatka, nato pa je sprejelo sebi kontradiktorno stališče - da dokument že zgolj zaradi prečrtanih oznak tajnosti po vsebini ni bil več tajen. Ni upoštevalo, da gre pri določitvi in preklicu tajnosti za različna postopka. Izveden je bil le del formalnih ukrepov za preklic tajnosti, pa še to pomotoma, torej je bil dokument še nadalje tajen. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s sodiščem prve stopnje, da je prišlo pri preklicu tajnosti do pomote in da je bil tožnik s tem seznanjen, nato pa je na podlagi zmotne razlage določb ZTP in Uredbe vendarle napačno presodilo, da dokument v času očitanih kršitev ni bil več tajen in je posledično tožnika neutemeljeno razbremenilo očitkov iz odpovedi.

5.Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

Uredba o varovanju tajnih podatkov (2005) - člen 9

6.Revizija je utemeljena.

7.Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8.Tožnik je bil zaposlen na delovnem mestu A. Toženka je 5. 8. 2022 izdala sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnikovo pritožbo zoper ta sklep je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS s sklepom z dne 31. 8. 2022 zavrnila. Odpoved je bila podana iz razloga po prvi alineji (če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja) in drugi alineji (če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Pridruženi dokumenti:*

9.Toženkin očitek tožniku je bil, da je kot uradna oseba pri opravljanju policijskih nalog oziroma zagotavljanju notranje varnosti pripravil uradno listino (dopis za B. z dne z dne 3. 5. 2022), v katero je vnesel lažno vsebino - da je bila [opis dokumenta] preklicana stopnja tajnosti, čeprav je vedel, da to ne drži; da je isti podatek o preklicu tajnosti vnesel tudi v poročilo o notranje - varnostnem postopku z dne 13. 5. 2022; ter da je 5. 4. 2022 v nasprotju s Sklepom o določenih pooblastilih s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov z dne 14. 2. 2022, uslužbencem Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave (PU) C. odredil, da tajni dokument kopirajo, zaradi česar bi se lahko z njim seznanile nepoklicane osebe.

10.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik 5. 4. 2022 pri opravljanju poizvedb v okviru notranje - varnostnega postopka na PU C. s strani zaposlenih (med temi je bila tudi oseba, pristojna za določanje in preklic tajnosti) seznanjen, da je prišlo 23. 10. 2020 pri preklicu tajnosti predloga z dne 13. 3. 2019 do administrativne pomote (na dokumentu so bile vse oznake "interno" prečrtane, na prvi strani pa je bil zapis o preklicu tajnosti s sklicevanjem na določen dokument z dne 23. 10. 2020), kar je bilo nato tožniku še pisno natančno obrazloženo v elektronskem sporočilu z dne 6. 4. 2022, ki mu ga je poslal direktor PU C. Ker tožnik teh pojasnil ni upošteval, je sodišče prve stopnje ugotovilo kršitve delovnih obveznosti v zvezi z neupoštevanjem tajnosti dokumenta, kar je vezalo na različne zakonske in pogodbene določbe ter druge pravne podlage in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

11.Sodišče druge stopnje je v takšno odločitev poseglo z delno razveljavitvijo in delno spremembo prvostopenjske sodbe v ugodilno. Čeprav je upoštevalo, da je bil tožnik seznanjen s tem, da je prišlo pri preklicu tajnosti dokumenta prišlo do pomote, je vseeno presodilo, da je glede na določila ZTP in Uredbe utemeljeno štel, da je bila tajnost dokumenta vendarle preklicana. Zato je zaključilo, da mu ni mogoče očitati, da je odredil fotokopiranje tajnega dokumenta, niti tega, da je v dopisu z dne 3. 5. 2022 in v poročilu z dne 13. 5. 2022 navedel napačen podatek o preklicu tajnosti.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

12.Sodišče druge stopnje je poudarilo, da ZTP temelji na formalno-materialnem konceptu tajnega podatka (da je podatek tajen, če je takšen po vsebini in po formalnih kriterijih). Iz 5. člena ZTP izhaja, da se po vsebini za tajnega določi podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Formalni pogoji za določitev tajnega podatka po ZTP pa so, da ga kot takšnega določi pooblaščena oseba (10. člen ZTP), da je izdelana pisna ocena o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (11. člen ZTP) in da je podatek oziroma dokument, ki vsebuje tajne podatke, tudi označen s stopnjo tajnosti (17. člen ZTP).

13.Po 15. členu ZTP mora pooblaščena oseba tajnost podatka preklicati, ko ni več pogojev, ki so za takšen status podatka določeni s tem zakonom. O preklicu mora pisno obvestiti vse, ki so tajni podatek prejeli ali imajo dostop do njega (prvi odstavek), obrazložitev preklica tajnosti podatka pa mora biti pisna (drugi odstavek). Četudi je sodišče prve stopnje oblikovalo obsežnejše dokazne zaključke, iz katerih izhaja, da navedeni zakonski pogoji za preklic tajnosti niso bili izpolnjeni, je sodišče druge stopnje večji pomen pripisalo določilu iz 9. člena Uredbe, po katerem se preklic tajnega podatka označi tako, da se na dokumentu prečrtajo oznake tajnosti.