Jedro

Samo predhodni postopek, v katerem predsednik senata zavrže prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka, se opravi brez naroka. V kolikor se predlog za obnovo postopka obravnava po vsebini (pri čemer se odloči s sklepom, ne s sodbo), pa je treba razpisati narok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (prvi odstavek izreka) potrdi sodba (pravilno: sklep) sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo (pravilno: sklepom) je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za obnovo postopka po sodbi sodišča prve stopnje, opr. št. Pd 61/2007-13 z dne 14. 6. 2007 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 1173/2007 z dne 29. 11. 2007 in sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 133/2008 z dne 25. 1. 2010 (prvi odstavek izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka (drugi odstavek izreka).

Zoper takšno sodbo (pravilno: sklep) se pritožuje tožena stranka. Ne strinja se z mnenjem sodišča prve stopnje, da pravnomočna kazenska sodba ni razlog za obnovo postopka. Tožnica s to sodbo dokazuje, da ni storila dejanja, ki se ji je očitalo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je, da gostji ni hotela ukrasti denarja. Iz kazenske sodbe je razvidno, da je oškodovanka umaknila predlog za kazenski pregon. Sodišče prve stopnje domnevne oškodovanke ni zaslišalo in je tako odločilo na podlagi drugih dokazov, predvsem na podlagi izpovedb prič, ki so zaposlene pri toženi stranki in zato pristranske. Ni logično, da bi oškodovanka umaknila predlog za kazenski pregon, če bi tožnica v resnici storila, kar se ji je očitalo. S tem, da ni bila neposredno zaslišana oškodovanka, je bilo tožnici v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi onemogočeno dokazovanje njene nedolžnosti. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo (pravilno: sklep) spremeni tako, da dovoli obnovo postopka.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bili s kršitvijo, ki se je tožnici očitala v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja, da je takšno stališče potrdilo sodišče druge stopnje in da je s presojo obeh sodišč soglašalo tudi revizijsko sodišče. Okoliščina, da je oškodovanka umaknila predlog za kazenski pregon in da je državni tožilec (pravilno Okrajno sodišče v ...) zaradi tega izdal sklep o zavrženju kazenske ovadbe (pravilno obtožnega predloga), ni razlog za obnovo postopka. Disciplinski (pravilno: postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) in kazenski postopek sta ločena postopka. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe (pravilno: sklepa sodišča prve stopnje) preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz pritožbe se ne vidi, v katerem delu tožnica izpodbija odločbo sodišča prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP izpodbijano sodbo (pravilno: sklep) preizkusilo le v prvem odstavku izreka, saj tožnica ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

Uvodoma je potrebno pojasniti, da se o predlogu za obnovo postopka vedno odloča s sklepom in ne s sodbo, kakor je napačno storilo sodišče prve stopnje. Zaradi navedenega je tudi pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo s sklepom.

Sodišče prve stopnje je ravnalo očitno nepravilno, ko je o predlogu za obnovo postopka odločilo, ne da bi razpisalo narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka. Iz določb ZPP o obnovi postopka (394. do 401. člen) namreč izhaja, da se samo predhodni postopek , v katerem predsednik senata zavrže prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka, lahko opravi brez naroka. Predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila tožnica, je sicer res neutemeljen, ni pa nedovoljen v smislu 395. člena ZPP, zato bi sodišče prve stopnje moralo razpisati narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka. Gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Tožnica v pritožbi te kršitve določb pravdnega postopka ne uveljavlja, zato je v pritožbenem postopku ni bilo mogoče upoštevati.

Tožnica je smiselno uveljavljala obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Ta določa, da se postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko obnovi, če izve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog za obnovo postopka, saj sklep Okrajnega sodišča v ... o zavrženju obtožnega predloga zoper tožnico sploh ne more biti obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP. Nov dokaz v smislu citirane določbe je namreč lahko le tisti dokaz, ki je obstajal že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanj ni vedela do trenutka, ko je še lahko predlagala nove dokaze. Dejstva in dokazi, ki v času sojenja še niso obstajali, tako ne morejo biti obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP.

Sicer pa tudi v primeru, če bi sklep Okrajnega sodišča v ... o zavrženju obtožnega predloga lahko obravnavali kot nov dokaz, bi na njegovi podlagi za tožnico ne mogla biti izdana ugodnejša odločba. Obtožni predlog je bil namreč zavržen zaradi tega, ker je oškodovanka odstopila od pregona. Odstop od pregona pa ne dokazuje tega, da tožnica ni storila kršitve, zaradi katere je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo (pravilno: sklep) sodišča prve stopnje.

Tožnica s pritožbo ni uspela, kljub temu pa tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo. V tej zadevi gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, za tovrstne spore pa peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004) določa, da delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Ni mogoče trditi, da je tožnica z vložitvijo izrednega pravnega sredstva – predloga za obnovo postopka, zlorabljala svoje pravice, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.