Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je tožnik že bil vpoklican na odslužitev vojaškega roka, je po presoji pritožbenega sodišča to stanje v tako tesni povezavi s spornim razmerjem o zdravstveni sposobnosti, da se pogoji ugotavljajo glede na tako razmerje. Tožnik želi namreč prav to stanje (vpoklic) glede na sporno razmerje s predlagano začasno odredbo preprečiti.
Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru št. U 324/2000-8 z dne 9.11.2000, se razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.
Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe. V obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 13.7.2000. Pristojna naborna komisija ga je ocenila kot delno sposobnega za vojaško službo, tožena stranka pa je njegovo pritožbo zavrnila in potrdila odločbo naborne komisije. Po vložitvi tožbe je tožnik zahteval izdajo začasne odredbe, ker je dobil poziv na odslužitev vojaškega roka. Predlaga, da sodišče na podlagi 272. in 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izda začasno odredbo, s katero naj odgodi njegov vpoklic na odslužitev vojaškega roka do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. Po tožnikovem mnenju je izdaja začasne odredbe nujna, saj bi mu lahko nastala nenadomestljiva škoda, to je nadaljnje poslabšanje zdravstvenega stanja ali celo trajno uničenje, kar pomeni tudi uničenje bodoče eksistence.
Prvostopno sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo. Ne glede na to, da je tožnik svoj predlog utemeljil na napačni pravni podlagi, je sodišče preizkusilo ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe po določbah ZUS. Ugotovilo je, da je predmet upravnega spora akt tožene stranke v zvezi z oceno tožnikove sposobnosti za vojaško službo. Po določbah Zakona o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 18/91, 74/95 - ZVojD) pristojna naborna komisija ocenjuje sposobnost nabornika za vojaško službo in sicer na podlagi ocene zdravstvene sposobnosti. Navedena odločba je deklerativne narave, saj se z njo le ugotavlja pravni položaj stranke (sposoben za vojaško službo ali nesposoben za vojaško službo). Pozitivna odločba pravno učinkuje tako, da za stranko nastane dolžnost služenja vojaškega roka, ki pa se izvršuje po določbah ZVojD. To pomeni, da se odločbe v zvezi z oceno nabornika za vojaško službo ne izvršujejo po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, zaradi česar tudi ni možna izdaja začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS. Predlagane začasne odredbe pa tudi ni mogoče obravnavati po 2. odstavku 69. člena ZUS, saj tožnik predlaga odgoditev vpoklica za odslužitev vojaškega roka. Dolžnost služenja vojaškega roka pa ni predmet tega upravnega spora. V zvezi z izvrševanjem te obveznosti ZVojD daje pravico do vložitve prošnje za odložitev služenja vojaškega roka, zoper odločitve v zvezi z uveljavljanjem te pravice pa je možno uporabiti redno pravno sredstvo kakor tudi sprožiti upravni spor. Ker se torej predlagana začasna odredba ne nanaša na sporno pravno razmerje, po presoji prvostopnega sodišča v tem sporu ni mogoče zadržati izvrševanja nekega tretjega akta, ki ni predmet spora, in je zato zahtevo za izdajo takšne začasne odredbe zavrglo. Pri tem je še ugotovilo, da postopek in pogoje odložitve služenja vojaškega roka določa ZVojD kot specialni predpis.
V pritožbi tožnik pritrjuje stališču sodišča, da določila ZIZ niso neposredno uporabna, vendar pa meni, da dejansko ni razlogov, ki bi nasprotovali tovrstni uporabi. Pritožnik pa ne pritrjuje stališču, da naj ne bi bili izpolnjeni pogoji iz 30. člena ZUS, saj je tožena stranka vse tožnikove vloge in prošnje zavrnila, zato je zaprosil za sodno varstvo, kot je razvidno iz tej pritožbi priloženega sklepa z dne 12.10.2000. Podani so vsi pogoji za uporabo določb 69. člena ZUS, kajti če trajne možne okvare ali celo uničenja zdravja ni mogoče uvrstiti med hujše škodljive posledice, potem sploh ni jasno, čemu naj tak inštitut v praksi služi. Že sedaj se je pokazalo, da tožnik ni sposoben za služenje vojaškega roka in ima hude zdravstvene težave, kar očitno v tem hipu ne zanima nikogar drugega kot njega, njegove partnerke in staršev. S pravnimi naziranji izpodbijanega sklepa o tem, da naj bi sodišče sploh ne bilo pristojno za odločanje, tožnik ne more in tudi ne soglaša. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi.
Pritožba je utemeljena.
Glede na ureditev začasne odredbe po Zakonu o upravnem sporu - ZUS (69. člen) je sicer pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da je tožnik zahtevo za izdajo začasne odredbe oprl na napačno pravno podlago, kar pa ni ovira, da ne bi moglo presojati vsebine zahteve po določbah ZUS.
Sodišče prve stopnje je tudi navedlo pravilne razloge, zakaj zahtevane začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS ni mogoče izdati. Ob presoji, ali pa jo je mogoče izdati po 2. odstavku 69. člena ZUS, pa je napačno ugotovilo, da se zahtevana začasna odredba sploh ne nanaša na sporno pravno razmerje. Če je tožnik že bil vpoklican na odslužitev vojaškega roka, je po presoji pritožbenega sodišča to stanje v tako tesni povezavi s spornim razmerjem o zdravstveni sposobnosti, da se pogoji ugotavljajo glede na tako razmerje. Tožnik želi namreč prav to stanje (vpoklic) glede na sporno razmerje s predlagano začasno odredbo preprečiti. Ker je prvostopno sodišče napačno presodilo obstoj razmerja, ni presodilo ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe. Sploh pa presoja o tem, ali se predlagana začasna ureditev stanja nanaša na sporno pravno razmerje ali ne, pomeni že presojo pogojev za izdajo začasne odredbe po vsebini. Če pogojev za izdajo začasne odredbe ni, se zahteva zavrne in ne zavrže. Preden pa bo prvostopno sodišče ponovno odločalo, bo moralo kopijo zahteve za izdajo začasne odredbe, vložene 27.9.2000, poslati toženi stranki v odgovor (1. odstavek 36. člena ZUS).
Ker je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno in so bile kršene določbe postopka v upravnem sporu, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. in 68. člena ZUS pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje.