Jedro

Protispisnost je napaka povsem tehnične narave. Gre za napačen „postopek prenosa“, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu do dokaza ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument. Posledica napačnega prenosa tako vpliva na rezultat dokazne ocene, ta pa na samo sodbo.

Jamčevalni zahtevek je pravica kupca, da od prodajalca, ki odgovarja za napako stvari, zahteva povrnitev (neposredne) škode, ki se kaže v manjši vrednosti stvari zaradi napake na način, ki ustreza obliki te škode. V zvezi z jamčevalnimi zahtevki ima kupec pravico do izbire, in sicer tedaj, ko se izpolnijo predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake (ko ga kupec pravočasno obvesti o napaki).

Jamčevalni zahtevki imajo pravno naravo alternativne obveznosti, pri kateri ima pravico izbire upnik (tj. kupec).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 100811/2011, z dne 13. 7. 2011, v veljavi v I. in III. točki izreka (I. točka izreka) ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 59,88 EUR (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v obeh primerih pa tožeči stranki naloži še plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

Skladno s 1. odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 442. in 480. členom ZPP je bila pritožba tožene stranke tožeči stranki vročena v odgovor, vendar ga slednja ni podala.

Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

V postopku v sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s 1. odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi absolutne bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (2. odstavek 458. člena ZPP).

V predmetnem gospodarskem sporu tožeča stranka zahteva plačilo računa št. 701007873 za program X v znesku 276,00 EUR, ki ga je pri njej naročila tožena stranka.

Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki ne morejo biti predmet preizkusa na drugi stopnji, so naslednje: - tožena stranka je program X naročila in ga inštalirala; - antivirusni program tožene stranke je program X zaznal kot okužbo; - tožena stranka je v skladu z navodilom tožeče stranke v antivirusnem programu dodala izjemo ter na ta način sprostila blokado; - program X je po posredovanju tožeče stranke deloval. Pritožbeni razlog iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podan, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Tovrstna kršitev po presoji pritožbenega sodišča v zadevnem sporu ni podana. Protispisnost je namreč napaka povsem tehnične narave. Gre za napačen „postopek prenosa“, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu do dokaza ne opredeljuje (zlasti ne vrednostno, se pravi tako, da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza), ampak samo napačno prenese v obrazložitev sodbe tisto, kar je zapisano na listini in šele potem táko (zaradi napačnega prenosa popačeno) vsebino dokazno oceni in uporabi kot dokazni argument. Posledica napačnega prenosa tako vpliva na rezultat dokazne ocene, ta pa na samo sodbo. (2) Tožena stranka pa zatrjevano protispisnost utemeljuje z nasprotjem med razlogi sodbe (da do okužbe z virusom ni prišlo prek programa X oziroma, da obstaja velika verjetnost, da je do okužbe prišlo iz drugega vira) in listinami, ki jih je v spis vložila tožena stranka. Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe vsebine listine, ki jo tožena stranka pritožbeno izpostavlja, ni povzemalo oziroma jo prenašalo v svojo obrazložitev (kar v nadaljevanju pritožbe tožena stranka ugotovi tudi sama, 4. stran), uveljavljane kršitve že po naravi stvari ni moglo zagrešiti. O tem, da je antivirusni program tožene stranke program X zaznal kot okužbo, med pravdnima strankama v postopku na prvi stopnji namreč ni bilo spora, zaradi česar (tudi) po oceni pritožbenega sodišča tovrstna presoja ni bila potrebna.

Z opisanimi navedbami, kot tudi s trditvami, da v spis vložene listine nesporno izkazujejo, da je bil virus najden v datotekah programa X in da glede na preostale navedbe tožene stranke in ugotovitve sodišča to pomeni, da je bil računalniški sistem z virusom W32/Fignotok.A.gen!Eldorado okužen prek programa X ter da je bil razlog za nedelovanje sistema ravno v okuženem programu X pritožnica vsebinsko meri na zmotno ugotovitev dejanskega stanja oziroma ponuja prikrito kritiko dokazne ocene, ki v postopku v sporih majhne vrednost ni dopusten pritožbeni razlog in je kot tak neupošteven (458. člen ZPP).

Tožena stranka pa v nadaljevanju uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in ga utemeljuje z navedbami, da je sodišče prve stopnje stvarno napako, kot jo opredeljuje 459. člen OZ, interpretiralo preozko in ob tem ni upoštevalo specifik konkretnega primera. Po navedbah pritožnice je namreč ta že v postopku na prvi stopnji zatrjevala, da je poleg prvotne graje stvarne napake, ki se je kazala v onemogočeni uporabi programa X, grajala tudi učinke programa X, ki jih je ta imel na delovanje celotnega računalniškega sistema (tožena stranka je namreč kot stvarno napako grajala tudi vpliv programa X na delovanje celotnega sistema).

Če ima stvar, ki je predmet prodajalčevega izpolnitvenega ravnanja, stvarno napako, se negativne posledice stvarnih napak pokažejo v kršitvi različnih pravno varovanih interesov kupca. Posledice stvarnih napak so tako lahko različne oblike škod. Literatura jih razvršča po merilu dobrine, na kateri je škoda nastala, in bližine vzročne zveze med kršitvijo in škodo. Razlikovanje med različnimi oblikami oziroma vrstami škod je pomembno zato, ker je restitucijo določenih vrst škode mogoče zahtevati samo z uveljavitvijo določenih zahtevkov. Prav tako so za različne vrste škode določene različne predpostavke.(3) Jamčevalni zahtevek je pravica kupca, da od prodajalca, ki odgovarja za napako stvari, zahteva povrnitev (neposredne) škode, ki se kaže v manjši vrednosti stvari zaradi napake na način, ki ustreza obliki te škode. Vrste jamčevalnih zahtevkov določa OZ v 1. odstavku 468. člena. Ti so: 1. pravica zahtevati, da prodajalec pravilno izpolni svojo pogodbeno obveznost, in sicer bodisi tako, da odpravi napako (popravilo stvari) bodisi tako, da izroči drugo stvar brez napake (zamenjava stvari), 2. pravica zahtevati sorazmerno znižanje kupnine in 3. pravica odstopiti od pogodbe. V zvezi z njimi ima kupec pravico do izbire, in sicer tedaj, ko se izpolnijo predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake (ko ga kupec pravočasno obvesti o napaki).

Ker imajo torej jamčevalni zahtevki pravno naravo alternativne obveznosti, pri kateri ima pravico izbire upnik (tj. kupec), je ob ugotovitvah prvostopenjskega sodišča, da je sprva okuženi program X po posredovanju tožeče stranke (ko je skladno z njenim navodilom toženka v antivirusnem programu dodala izjemo ter na ta način sprostila blokado) deloval, je po presoji pritožbenega sodišča zaključek, da tožena stranka ni izkazala pogojev za uveljavljanje (drugih) jamčevalnih zahtevkov (odstop od pogodbe, znižanje kupnine), pravilen. To sicer iz drugačnih, predhodno obrazloženih razlogov, vendar ti niso narekovali spremembe oziroma razveljavitve izpodbijane sodbe.

Tožena stranka pa se je v postopku na prvi stopnji plačilu programa X res upirala tudi z navedbami, da od okužbe dalje na njeni delovni postaji zagon obnovitve sistema ni bil več možen in da je za škodo, ki jo povzroči tak izdelek (tj. program X) pri normalni uporabi, odgovoren proizvajalec tovrstne opreme. S tem je (smiselno) kot razlog prenehanja obveznosti uveljavljala škodo, ki ji je zaradi okuženega programa X nastala na drugih dobrinah (njenem računalniškem sistemu, refleksna škoda, damnum extra rem).

Po 3. odstavku 468. člena OZ odgovarja prodajalec kupcu poleg in neodvisno od tega (torej poleg škode, katere odpravo lahko kupec zahteva z uveljavljanjem jamčevalnih zahtevkov po 1. odstavku oziroma škode zaradi zaupanja po 2. odstavku 468. člena OZ) tudi za refleksno škodo po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Pritožbena navedba, da je interpretacija stvarne napake prvostopenjskega sodišča preozka, se zato izkaže za neutemeljeno. Za uveljavljanje škode, ki zaradi stvarne napake kupljene stvari nastane na drugih kupčevih dobrinah, glede na obrazloženo ni potrebno širiti razlage stvarne napake. Takšen zahtevek namreč izhaja iz samega zakona.

Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predlagani dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke že po naravi stvari ne more izkazati vzročne zveze med namestitvijo programa X in zatrjevanim nedelovanjem obnovitvenega sistema po presoji pritožbenega sodišča toženi stranki ni uspelo dokazati ene izmed predpostavk poslovne odškodninske odgovornosti (tj. škoda, ki je v vzročni zvezi z napako), zaradi česar je odločitev, kakršna izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, tudi v tem delu pravilna.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke iz obrazloženih razlogov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno s 1. odstavkom 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US, 107/10 - Odl. US, 75/12 - Odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - Odl. US, 92/13 - Odl. US, 6/14 in 10/14 - Odl. US.

(2) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str.: 311 do 314. (3) Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str.: 162.