Jedro

Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, zato mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. V konkretnem primeru je bilo dolžnikovemu predlogu za odlog izvršbe z dne 4. 12. 2019 v celoti ugodeno. V posledici izdaje dopolnilnega sklepa je zato odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje predmetnega sklepa, torej sklepa z dne 12. 12. 2019, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.

Izrek

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izvršbo odložilo do 4. 3. 2020. 2. Zoper navedeno odločitev se je pravočasno pritožil dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Zatrjuje, da sodišče ni ugodilo odlogu izvršbe v časovnicah, ki so potrebne, da dolžnik brez pritiska in stresa za zdravje, človeško telesno in duševno celovitost, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic, sebe in svoje družine realizira prodajo nepremičnine. Izpostavlja, da je tekom postopka že navedel, da nepremičnina, na katero teče izvršba, služi kot edini dom dolžnika in njegove družine z mladoletnim šolajočim otrokom in da bi realizirana izvršba na predmetni nepremičnini imela za posledico nastanek nenadomestljive škode, saj bi dolžnik skupaj z družino pristal na cesti, pri tem pa je ta škoda bistveno večja od tiste, ki bi jo utrpel upnik. Predlaga da sodišče izvršbo odloži za obdobje, ki je potrebno za izpeljavo prodaje nepremičnine, hkrati upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-171/16-15 Up-793/16-25, objavljeno dne 30. 8. 2019. 3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pravno sredstvo je dopustno, če je dovoljeno, če je bilo vloženo pravočasno in podano v zakoniti obliki, če ga je podala upravičena oseba, ki se pravnemu sredstvu ni odpovedala ali ga umaknila, ter če je podana pravovarstvena potreba oz. pravni interes. Pravni interes je tako predpostavka za dopustnost pravnega sredstva, podan pa je tedaj, kadar ima vlagatelj pravnega sredstva izdano zoper sebe neugodno odločbo oziroma kadar bi mu pritožba, če bi se izkazalo, da je utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Iz navedenega izhaja, da ima pravni interes za pritožbo tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 351 in 352).

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe z dne 4. 12. 2019 ter odložilo izvršbo do dne 4. 3. 2020. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je dolžnik v navedeni vlogi predlagal, da se izvršba odloži za 5 mesecev, torej do dne 4. 5. 2020. Glede na podatke spisa, je sodišče prve stopnje z dopolnilnim sklepom z dne 29. 1. 2020 izpodbijani sklep dopolnilo tako, da je izvršbo odložilo do 4. 5. 2020. 6. Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, zato mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. V konkretnem primeru je bilo dolžnikovemu predlogu za odlog izvršbe z dne 4. 12. 2019 v celoti ugodeno. V posledici izdaje dopolnilnega sklepa je zato odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje predmetnega sklepa, torej sklepa z dne 12. 12. 2019, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja. Sodišče je namreč pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe vezano ne predlagan čas odloga in izvršbe ob ugoditvi predlogu, za daljši čas, kot je predlagan, ne more odložiti.

7. Ker dolžnik nima več pravnega interesa za pritožbo, je ta nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), zato jo je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo.