Jedro

V obravnavanem primeru sta bili v skupno obravnavanje združeni tožbi dveh tožnikov in toženec izpodbija znesek, ki jima je bil prisojen: prvemu tožniku za premoženjsko škodo v znesku 296.625 SIT in drugemu tožniku za nepremoženjsko škodo skupaj 950.000 SIT. Ker gre torej za tožbena zahtevka dveh oškodovancev, ki se nanašata tudi na različno pravno podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP) prisojenih odškodnin ni mogoče seštevati. Revizija zato glede na vrednost spornega predmeta ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati prvemu tožniku 296.625 tolarjev odškodnine z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od 14.3.1999 do plačila; in drugemu tožniku 950.000 tolarjev odškodnine z zamudnimi obrestmi, ki so določene v zakonu in tečejo od 26.9.2001 do plačila. Kar sta tožnika zahtevala več, je zavrnilo. V zvezi z nasprotno tožbo zaradi plačila 2.001.000 tolarjev odškodnine je z dopolnilnim sklepom odločilo, da se bo ta tožba obravnavala ločeno in bo o zahtevku iz nasprotne tožbe izdana posebna odločba. Proti navedenima odločbama se je toženec pritožil, toda sodišče druge stopnje je njegovi pritožbi zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje in sicer v izpodbijanem delu.

Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča, je toženec pravočasno vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne more se strinjati z odločitvijo, da ne bi smel jezditi po cesti Škofljica - Kočevje in poudarja, da je bil tožnik udeležen v škodnem dogodku kot avtomobilist, torej imetnik nevarne stvari.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti proti pravnomočni sodbi, torej po tem, ko je izčrpana ustavna varovana pravica do pritožbe. Zato jo je mogoče vložiti samo iz razlogov, ki so posebej določeni v 367. členu ZPP. V obravnavanem primeru sta bili v skupno obravnavanje združeni tožbi prvega in drugega tožnika in toženec izpodbija znesek, ki jima je bil prisojen: prvemu tožniku za premoženjsko škodo v znesku 296.625 tolarjev in drugemu tožniku za nepremoženjsko škodo zaradi poškodbe telesa in posledic skupaj 950.000 tolarjev. Ker gre torej za tožbena zahtevka dveh oškodovancev, ki se nanašata tudi na različno pravno podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP) prisojenih odškodnin ni mogoče seštevati. Tako se izkaže, da je tožnik vložil revizijo zaradi plačila 296.625 tolarjev in revizijo zaradi plačila 950.000 tolarjev; torej zneskov, ki ne presegata 1.000.000 tolarjev. Ker reviziji ne dosegata zneska, ki je določen kot revizijski prag, ju Vrhovno sodišče Republike Slovenije ni obravnavalo, temveč ju je zavrglo po 377. členu ZPP, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.