Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-940/08

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-940/08

4. 7. 2008

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Miloš Bevk, Škofja Loka, na seji 4. julija 2008

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 3496/2007 z dne 5. 3. 2008 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. N 3/2003 z dne 15. 5. 2007 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v :

A.

1.Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku razdelilo nepremičnino v solastnini tako, da je na stanovanjski hiši ustanovilo etažno lastnino in razdelilo zemljišče, pritožniku (v nepravdnem postopku nasprotnemu udeležencu) pa naložilo še plačilo denarnega zneska. Višje sodišče je pritožbi predlagatelja in pritožnika zavrnilo. Potrdilo je (med drugim) odločitev sodišča prve stopnje, ki je nepremičnino fizično razdelilo na podlagi solastniških deležev, vpisanih v zemljiški knjigi.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje, da izpodbijana odločitev o fizični delitvi nepremičnine posega v njegovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Trdi, da bi sodišče namesto zemljiškoknjižnega stanja, ki naj bi bilo zgolj deklaratorno, moralo upoštevati njegov originarno pridobljen večji delež na nepremičnini. Pri tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-128/03 z dne 27. 1. 2005 (Uradni list RS št. 14/05, OdlUS XIV, 33), v kateri je po njegovem mnenju Ustavno sodišče obravnavalo podoben primer.

B.

3.Očitek o kršitvi pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave) je neutemeljen. Ta pravica bi bila pritožniku kršena, če bi izpodbijani sodni odločbi temeljili na kakšnem pravnem stališču, ki je nezdružljivo z navedeno ustavno pravico. Takšnih stališč pa v obravnavani zadevi ni. Sodišče je fizično razdelilo nepremičnino med pritožnika in novega solastnika, ki je ½ nepremičnine kupil na javni dražbi v izvršilnem postopku, na podlagi deležev, navedenih v zemljiški knjigi. Stališče, da pritožnik domnevno večjega solastniškega deleža iz naslova originarno pridobljenega premoženja zakoncev ne more uveljavljati proti kupcu nepremičnine v izvršilnem postopku, v katerem je bil prodan (polovični) solastniški delež njegove bivše žene, ne posega v pritožnikovo pravico do zasebne lastnine. Da gre v takšnem primeru za originarno pridobitev (so)lastninske pravice, prejšnji (so)lastnik pa s prodano nepremičnino ne more več veljavno razpolagati, je Ustavno sodišče že potrdilo (npr. sklep Up-633/04 z dne 14. 10. 2004).

4.V odločbi št. Up-128/03 je Ustavno sodišče za neskladno s pravico do zasebne lastnine označilo stališče sodišča (ki je v pravdnem postopku za nedopustnost izvršbe dalo prednost upniku), da ima pravica do poplačila terjatve, ki jo upnik pridobi z zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, prednost pred pritožničino v času trajanja zakonske zveze z delom, torej na originaren način, pridobljeno lastninsko pravico, ki pa v zemljiško knjigo ni vpisana. Pritožnik, kot mu je izčrpno pojasnilo že Višje sodišče, zmotno izhaja iz stališča, da sta njegov pravni položaj in pravni položaj, ki ga je Ustavno sodišče obravnavalo v zgoraj navedeni zadevi, primerljiva; prvič, ker položaja dolžnikovega zakonca v sporih, ki nastanejo zaradi enostranskega razpolaganja drugega zakonca z domnevno skupnim premoženjem (kot je bilo to v obravnavanem primeru) ni mogoče enačiti s položajem dolžnikovega zakonca v izločitvenem sporu in drugič, ker skuša pritožnik svoj domnevno večji solastniški delež uveljaviti po tem, ko je bila ½ nepremičnine že prodana na javni dražbi (in ni več mogoče zatrjevanje, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo).

5.Senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane.

C.

6.Senat je ta sklep sprejel na podlagi drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter članici mag. Marta Klampfer in Jasna Pogačar. Sklep je sprejel soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik senata

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia