Jedro

Ker vlagateljica kljub pozivu organa (na katero odločbo se nanaša njen predlog za obnovo), svoje vloge ni dopolnila, je organ pravilno in zakonito zavrnil njen predlog za obnovo postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil predlog tožeče stranke kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka dne 22. 12. 2009 podala vlogo za popravo krivic zaradi sporne ocenitve vrednosti zemljišča parc. št. 531/1 k.o. ... V skladu z napotilom instančnega organa je dne 24. 4. 2010 stranko pozval, da vlogo dopolni z navedbo, katerega denacionalizacijskega postopka obnovo predlaga; da verjetno izkaže okoliščino, na katero opira predlog za obnovo postopka ter da verjetno izkaže okoliščine, da je bil predlog za obnovo postopka vložen v zakonskem roku. Stranka vloge ni dopolnila. V okviru poizvedb pri UE Ljubljana, Izpostava Bežigrad je bilo ugotovljeno, da na ime tožeče stranke hranijo le zadevo pod opr. št. 6463-16/90. Dne 1. 4. 2010 je organ opravil zaslišanje stranke, na katerem je stranka glede vprašanja obnovo katerega denacionalizacijskega postopka predlaga, odgovorila le, da v postopku ni bilo v celoti odločeno o vračilu 713 m2 zemljišča, od tega ima 48 m2 v lasti Mestna Občina Ljubljana, s katero se sedaj pogaja o vračilu. Uradna oseba je stranki pojasnila, da ni ravnala v skladu s pozivom in jo seznanila, da bo glede njenega predloga izdana zavrnilna odločba. Organ ugotavlja, da stranka v predlogu ni navedla nobenega izmed razlogov za obnovo postopka, ki jih določa 260. člen ZUP/06 in ni izkazala okoliščin, na katere opira predlog in okoliščin, da je predlog vložen v zakonskem roku, kot določa 265. člen ZUP. Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil. V razlogih se strinja z odločitvijo prvostopnega organa. Moral bi sicer predlog zavreči v skladu z 2. odstavkom 267. člena ZUP, vendar pa ta nepravilnost ne vpliva na odločitev v zadevi.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je brat A.A. prodal svoj del parcele 531/1 k.o. ... oziroma 531/36 v izmeri 518 m2. Njej je zatrdil, da mu je bila parcela odvzeta in za njo ni dobil nobene odškodnine. Tako je bila s strani UE neenakopravno obravnavana. Nedopusten je stavek v odločbi, da ni znala odgovoriti za obnovo katerega denacionalizacijskega postopka gre. Vse se nanaša na njeno parcelo 531/15 v izmeri 713 m2 – njeno dediščino. Zahteva, da se zemljišče v izmeri 525 m2 ponovno ovrednoti kot nezazidano stavbno zemljišče. Odločba št. 4904-8/05 z dne 10. 1. 2006 je vzemi ali pusti, tako ji je bilo rečeno. Zahteva povrnitev plačila za 50 m2 zemljišča, katerega je bila prisiljena dokupiti, kar pa iz odločbe št. 465-28/73-5/10 z dne 2. 11. 1973 in odločbe št. 465-57/79-5/5 z dne 22. 3. 1979 – še nerealizirano in dopisa z dne 22. 6. 2010 razvidno, da ima prejšnji lastnik zemljišča v kompleksu, ki je namenjen za stanovanjsko graditev, prednostno pravico uporabe tolikšne površine zemljišča, kolikor ga potrebuje za zgraditev stanovanjske hiše ali poslovne stavbe, na katerih sme po zakonu imeti lastninsko pravico in za njuno redno uporabo, če sme po zazidalnem načrtu na tistem zemljišču sezidati takšno stavbo. V tem primeru so v načrtu bile vrstne hiše, ki ji ni ustrezala, tudi denarja ni imela, pa se je morala podrediti, sicer bi ji vzeli še teh 140 m2. Na MOL je bilo protipravno vpisanih 48 m2 parcele 531/15. O tem ni bila nikoli obveščena. Leta 2002, ko se je po 19 letih vselila v nedokončano vrstno hišo, je ugotovila, da s tem zemljiščem upravlja MOL. Naredila je vlogo za vračilo tega zemljišča. Odgovora dolgo ni dobila, zato se je osebno zglasila pri referentki, ki naj bi obravnavala njen primer. Ta ničesar ni rešila, zato je na MOL napisala novo vlogo. Tudi ponovno ni bilo rešeno. Protipravno vpisana parc. št. 531/66 k.o. ... na MOL, ki je tik ob vrstni hiši, meri 45 m2, zato zahteva za 3 m2 manjkajoče plačilo po ceni stavbnega zemljišča. Parcela št. 531/66 v izmeri 45 m2, ki naj bi ji bila vrnjena v naravi, pa ni več v prvotnem stanju. Po dolžini je položen kabel Telemacha, pravokotno na hišo je elektro in PTT kabel ter jašek za vodo in plin. Zato zahteva primerno odškodnino, saj to zemljišče ni več uporabno. Smiselno predlaga odpravo prvostopnega akta.

Tožena stranka vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

Upravni organ je vlogo tožeče stranke z dne 22. 12. 2009 pravilno obravnaval kot predlog za obnovo postopka. Tako ga je opredelila sama tožeča stranka na zaslišanju z dne 21. 1. 2010. Tudi ocena vloženega predloga kot nepopolnega in postopanje po 67. členu ZUP je bilo pravilno. Iz vloženega predloga ni razvidno, obnovo katerega denacionalizacijskega postopka je tožeča stranka z vloženo vlogo predlagala oziroma ni navedla odločbe, s katero je bil postopek končan (260. člen ZUP). Navedeno se v postopku tudi po pozivu z dne 24. 4. 2010 ter po opravljenem zaslišanju tožeče stranke z dne 1. 6. 2010 ni razjasnilo. Iz vloge bi izhajalo, da se predlog za obnovo nanaša na odločbo UE Ljubljana št. 463-16/90-34101-39 z dne 26. 7. 2005 oziroma odločbo Ministrstva za okolje in prostor, ki je s svojo odločbo št. 4904-8/05 z dne 10. 1. 2006 citirano odločbo organa prve stopnje po pritožbi tožeče stranke odpravilo, ter samo odločilo in tožeči stranki za 525 m2 zemljišča določilo odškodnino v obliki obveznic SOD. Vendar pa je na zaslišanju 1. 6. 2010 sama tožeča stranka navajala, da ji je bilo vrnjeno z določeno odškodnino, 50 m2 manj kot bi ji pripadalo, kar pa kaže, da predlaga obnovo postopka UE Ljubljana 463-16/90 z dne 6. 7. 2007. Ne da bi tožeča stranka jasno pojasnila svoj predlog, torej na kateri denacionalizacijski postopek se predlog nanaša, oziroma na katero odločbo, s katero je bil postopek končan, organ predloga za obnovo, kot je bil vložen dne 22. 12. 2009, ni mogel obravnavati. Nejasnosti v zvezi z odločbo oziroma postopkom, ki ga predlaga v obnovo, tožeča stranka ne razjasni tudi v tožbi. Že navedeno je bilo razlog za neobravanje predloga za obnovo postopka po vsebini. Nepojasnjeno pa je ostalo tudi, katere so okoliščine, na katere predlog opira oziroma okoliščine, da je bil predlog za obnovo postopka vložen v zakonskem roku, kot se zahteva v 265. členu ZUP.

Ugovori, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi, niso relevantni in na njihovi podlagi sodišče tožbi ne more ugoditi. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe pa je razvidno, da je organ vlogo tožeče stranke pravilno obravnaval. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.