Jedro

V konkretni zadevi naj bi novo dejstvo, ki je razlog za obnovo postopka, predstavljalo dejstvo, da trener, ki naj bi bil v letu 2013 zaposlen pri tožniku in na račun katerega naj bi se tožniku sofinancirala sredstva, ni od 8. 4. 2013 več zaposlen pri tožniku. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kdaj in na podlagi česa naj bi upravni organ ugotovil navedeno novo dejstvo. S tem pa posledično tudi ni mogoče preizkusiti formalnih pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa, torej ali je bil postopek obnovljen v okviru predpisanega roka (subjektivni rok enega meseca).

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Občinske uprave Občine Bled 410-25/2013 z dne 28. 10. 2013 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Občinska uprava Občine Bled (v nadaljevanju prvostopenjski organ) po uradni dolžnosti obnovila postopek o dodelitvi proračunskih sredstev za sofinanciranje športnih programov za leto 2013 tožnika kot izvajalca, končanega s sklepom tega organa 410-25/2013-45 z dne 12. 7. 2013, in sicer v takem obsegu, da se glede na nove dokaze ugotovi pravilna dodelitev proračunskih sredstev (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka pa izhaja, da posebni stroški v postopku niso nastali. Iz obrazložitve izhaja, da so bila tožniku dodeljena proračunska sredstva za sofinanciranje programa športa v letu 2013, v višini 13.947,00 EUR. Pogodba je bila s tožnikom podpisana 26. 7. 2013. Tožniku so bila tudi sofinancirana sredstva v višini 7.520,00 EUR, za sofinanciranje trenerja.

Po pravnomočnosti sklepa z dne 12. 7. 2013 je upravni organ ugotovil, da je tožnik pri kandidaturi za omenjena proračunska sredstva za trenerja v letu 2013 prijavil trenerja A.A. Na podlagi podatkov pa je bilo ugotovljeno, da je omenjeni A.A. na podlagi tripartitne pogodbe in aneksa k pogodbi od 8. 4. 2013 trener na HZS, pri čemer je njegova pogodba sofinancirana s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in torej ni zaposlen pri tožniku, kot je le-ta navajal. Glede na navedeno so bili po dokončnosti odločbe najdeni novi dokazi, zvedelo pa se je tudi za nova dejstva, na podlagi katerih bi prišlo do drugačnega sklepa o sofinanciranju, če bi bila ta dejstva in dokazi znani in uporabljeni ob izdaji prejšnjega sklepa. Obstaja torej obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), rok petih let (pravilno treh let) od vročitve odločbe tožniku pa še ni potekel. Župan Občine Bled je kot drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo zavrnil. Zavrača tožnikove ugovore, da obnova postopka zoper sklep ni mogoča, saj se je v obravnavani zadevi s sklepom odločalo o dodelitvi proračunskih sredstev. Prav tako se ne strinja s tožnikovimi ugovori, da novi dokazi niso dovolj konkretizirani. Prvostopenjski organ je namreč navedel, da dejstvo, da A.A. ni trener pri tožniku, kot je tožnik navajal v svoji vlogi, lahko pripelje do nove oziroma drugačne odločitve v novem postopku. Drži pa navedba tožnika, da iz sklepa ni mogoče ugotoviti, ali je bil izdan v enomesečnem subjektivnem roku. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je bil sklep o obnovi postopka izdan v okviru enomesečnega subjektivnega roka, saj je upravni organ prejel zahtevek revizije postopka o predmetnih navedbah s strani predsednika nadzornega odbora HZS 14. 10. 2013. V primeru, da bi se izkazalo, da pritožnik ni upravičen do sredstev iz naslova sofinanciranja trenerja, tožniku v tem delu sredstva ne bi bila dodeljena. Ne drži navedba tožnika, da se akti ne nahajajo v upravnem spisu, ker jih ob vpogledu tožnika ni bilo. Namreč upravni organ nima centralnega arhiva in se določeni upravni akti nahajajo v več ovojih, v različnih pisarnah, kot je bilo tudi v tem primeru. Drugostopenjski organ še navaja, da bo v skladu z načelom zaslišanja strank tožniku dal možnost, da se izjavi o relevantnih dejstvih in dokazih, saj tožnikovo pritožbo šteje kot predlog, da se ga vključi v postopek.

Tožnik v tožbi izpodbija navedeni sklep prvostopenjskega organa. Ponovno, kot že v pritožbi, navaja, da je obnova postopka dopustna le, če je postopek končan z odločbo, medtem ko postopka, končanega s sklepom, ni mogoče obnoviti. Pri sklepu o izboru izvajalca letnega progama športa v Občini Bled za leto 2013 ne gre za odločbo, saj ne vsebuje vseh elementov, ki jih za odločbo predpisuje ZUP. Zato meni, da se postopek v navedeni zadevi ne more obnoviti. Nadalje navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kdaj in na podlagi česa naj bi upravni organ ugotovil, da naj A.A. ne bi bil več zaposlen pri tožniku. Izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, saj na podlagi navedenega sklepa ni mogoče preizkusiti formalnih pogojev za pričetek obnove postopka. Zato ni mogoče ugotoviti, ali je bil postopek obnovljen v okviru predpisanega roka.

Iz odločbe drugostopenjskega organa izhaja, da naj bi bil izpodbijani sklep izdan v okviru predpisanega roka, ker naj bi upravni organ 14. 10. 2013 prejel zahtevek za revizijo postopka s strani predsednika nadzornega odbora HZS. Slednje predstavlja za tožnika novo dejstvo, ki ga v okviru pritožbe ni mogel preizkusiti, saj z omenjenim zahtevkom ni bil seznanjen. Prav tako tožnik omenjenega zahtevka ni videl med vpogledom v spis, saj se v spisu ni nahajal. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da upravni organ naj ne bi imel centralnega arhiva in da naj bi se določeni upravni spisi nahajali v več ovojih in v različnih pisarnah, kar je z vidika varstva pravic strank nesprejemljivo. Tožena stranka s takim ravnanjem krši pravico tožnika do varstva svojih pravic in koristi. Tudi če je tožena stranka omenjeni zahtevek res prejela, vsebine in pravočasnosti slednjega, ker se očitno ne nahaja v spisu, tožnik ne more preizkusiti.

Izpodbijani akt je pomanjkljiv tudi iz razloga, ker iz njegove vsebine ni razvidno, na kakšen način naj bi zatrjevano novo dejstvo oziroma nov dokaz vplival na odločitev v postopku, zoper katerega je bila sprožena obnova. Prav tako je pravno nesprejemljivo, da upravni organ tožnikovo pritožbo šteje kot predlog, da se tožnika vključi v postopek. Tožena stranka je dolžna tožnika, če se obnova postopka nanaša nanj, v vsakem primeru vključiti v postopek in mu dati možnost, da se izjavi o relevantnih dejstvih in okoliščinah in ne šele, če se le-ta pritoži. Tožnik še navaja, da ima tožena stranka, v primeru, če bi bila denarna sredstva pridobljena v postopku o dodelitvi proračunskih sredstev za sofinanciranje športnih programov za leto 2013 porabljena nenamensko, na podlagi sklenjene pogodbe pravico zahtevati vračilo teh sredstev (7. člen pogodbe). Meni pa, da ne more zahtevati vračila teh sredstev v upravnem postopku obnove, saj je po sklenitvi pogodbe razmerje med tožnikom in toženo stranko le še civilnopravno razmerje, ki je urejeno s pogodbo. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V konkretni zadevi je prvostopenjski organ obnovil postopek, ki je bil končan s sklepom tega organa z dne 12. 7. 2013. S slednjim so bila tožniku dodeljena proračunska sredstva v letu 2013, v višini 13.957 EUR, v katerem so bila zajeta tudi sredstva za trenerja v višini 7.520,00 EUR. Naknadno pa je bilo ugotovljeno, da trener A.A., ki naj bi bil zaposlen pri tožniku, od 8. 4. 2013 ni več zaposlen pri tožniku. Navedeno dejstvo naj bi predstavljalo obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP.

Iz 1. točke 260. člena ZUP izhaja, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljali do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

V konkretni zadevi naj bi tako novo dejstvo, ki je razlog za obnovo postopka, predstavljalo dejstvo, da trener, ki naj bi bil v letu 2013 zaposlen pri tožniku in na račun katerega naj bi se tožniku sofinancirala sredstva v višini 7.520,00 EUR, ni od 8. 4. 2013 več zaposlen pri tožniku. Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, kdaj in na podlagi česa naj bi upravni organ ugotovil navedeno novo dejstvo. S tem pa posledično tudi ni mogoče preizkusiti formalnih pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa, torej ali je bil postopek obnovljen v okviru predpisanega roka (subjektivni rok enega meseca).

Iz obrazložitve drugostopenjskega organa izhaja, da je bil izpodbijani sklep izdan v okviru enomesečnega subjektivnega roka, pri čemer se sklicuje, da je upravni organ 14. 10. 2013 prejel zahtevo za revizijo postopka s strani predsednika nadzornega odbora HZS. V upravnih spisih se nahaja elektronsko sporočilo predsednika nadzornega odbora HZS z dne 15. 10. 2013, iz katerega izhaja, da so dobili prijavo glede zlorabe proračunskih sredstev za financiranje trenerjev pri tožniku. Šlo naj bi za lažne podatke o trenerju A.A., ki naj bi bil trener pri tožniku, čeprav je zaposlen na HZS. V upravnih spisih je tudi izjava A.A., iz katere izhaja, da je 15. 4. 2013 s tožnikom sklenil sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ter da od 16. 4. 2013 dela na HZS.

Ne glede na navedene ugotovitve drugostopenjskega organa, se po presoji sodišča tožnik utemeljeno sklicuje, da z navedenimi ugotovitvami tožnik v postopku ni bil seznanjen in se o njih ni mogel izjaviti. Navaja celo, da se navedeno v upravnih spisih, v katere je vpogledal, ni nahajalo. Glede na obrazložitev drugostopenjskega organa, da naj bi se določeni upravni spisi nahajali v več ovojih in v različnih pisarnah, se sodišče strinja s tožnikom, da to z vidika varstva pravic strank ni sprejemljivo. Tožniku bi morala biti v predmetnem postopku, v katerem se je izdal sklep o obnovi, dana možnost, da se izjavi o vseh relevantnih okoliščinah in da je z njimi ustrezno seznanjen. Šele v primeru, da se na podlagi tako izvedenega postopka ugotovi, da obstoja razlog za obnovo postopka, se postopek lahko obnovi. Pri tem pa morajo iz obrazložitve sklepa o obnovi postopka biti razvidni razlogi za obnovo, poleg formalnih tudi vsebinski, torej na kakšen način naj bi ugotovljeno novo dejstvo vplivalo na odločitev v postopku, ki se obnovi. Tudi slednje iz izpodbijanega sklepa ne izhaja.

Po presoji sodišča pa niso utemeljeni tožnikovi ugovori, da v predmetni zadevi obnova postopka ni mogoča, ker so bila tožniku sredstva dodeljena s sklepom in ne z odločbo. Po presoji sodišča ima bistveno vlogo vsebina upravnega akta in ne njegovo poimenovanje. V konkretni zadevi je namreč bilo odločeno o pravici tožnika o dodelitvi proračunskih sredstev in glede na tako vsebino, zgolj poimenovanje upravnega akta (sklep in ne odločba) ne more biti razlog, da obnova postopka ne bi bila možna. Prav tako niso utemeljeni tožnikovi ugovori, iz katerih je razumeti, da obnova postopka v konkretni zadevi naj ne bi bila možna, saj naj bi med tožnikom in toženo stranko šlo za civilnopravno razmerje, ki je urejeno s pogodbo. Sodišče meni, da je navedeni postopek mogoče obnoviti v primerih in pod pogoji, ki jih določa ZUP. Vsebinske razloge za obnovo postopka določa 260. člen ZUP, izpolnjeni pa morajo biti tudi procesni pogoji iz 263. člena ZUP. Izven teh primerov in pogojev pa ima razmerje med tožnikom in toženo stranko civilno pravni značaj (na podlagi sklenjene pogodbe).

Sodišče je tožbi ugodilo in na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, se tožniku, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnik je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22% DDV pa je upravičen do povračila stroškov postopka v skupni višini 347,70 EUR.