Jedro

Geodetski organ po uradni dolžnosti izvede postopek uskladitve podatkov grafičnega dela s pisnim delom zemljiškega katastra, če ugotovi spremembe v zemljiško-katastrskem operatu s stanjem v naravi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo z dne 26.6.2000, s katero je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave L., Izpostava L. z dne 17.6.1997. Z njo je odločba istega organa prve stopnje z dne 23.3.1994, izrečena za nično (1. točka izreka), z 2. točko izreka pa so v zemljiškem katastru ugotovljene in evidentirane spremembe katastrskih podatkov za zemljišča parc. št. 250/643 k.o. T.p. tako, da se vrsta rabe iz stanovanjske stavbe in dvorišča spremeni v stanovanjsko stavbo, garažo in dvorišče, skupna površina ostane nespremenjena. V razlogih izpodbijane sodbe upravno sodišče navaja, da je po ugotovitvah tožene stranke prvostopni organ na podlagi 1. odstavka 24. člena Zakona o zemljiškem katastru (ZZKat, Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) izdal odločbo 23.3.1994 o spremembi vrste rabe v katastrskem operatu za navedeno parcelo lastnikom J.K., A. in F.K. ter M.R. Ker se je v zemljiški knjigi lastništvo na navedeni parceli spremenilo, je prvostopni organ odločil pravilno, da je navedeno odločbo izrekel za nično in novim lastnikom M. in M.D. ter J.K. izdal novo odločbo z dne 17.6.1997, ki je sposobna za vpis v zemljiško knjigo.

Po presoji sodišča prve stopnje je odločba tožene stranke pravilna. Po uradni dolžnosti je ugotovljena in evidentirana sprememba v vrsti rabe parcele št. 250/643 k.o. T.p., glede na dejansko stanje zemljišča v naravi in v primerjavi s stanjem v katastrskem operatu. Po določbah 30. člena ZZKat geodetski organ z odločbo le ugotovi spremembe v oštevilčbi, površini, vrsti rabe in katastrskem razredu parcele, ki so posledica dejanskih sprememb na zemljišču v naravi. Po 1. odstavku 24. člena ZZKat, pa vzdrževanje zemljiškega katastra obsega spremljanje in ugotavljanje sprememb, ki so nastale glede na podatke zemljiško katastrskega operata ter njihovo izvedbo v tem operatu. Vse spremembe se ugotavljajo na podlagi uradnih ugotovitev na kraju samem, ki jih opravi pristojni organ za geodetske zadeve. V obravnavanem primeru je geodetski organ po predhodnem ogledu zemljišča v naravi po sodnem izvedencu geodetske stroke ugotovil, da je na parc. št. 250/643 k.o. T.p. zgrajen objekt - garaža, ki je v katastrskem načrtu vrisan, ni pa evidentiran v pisnem delu katastra, zato je del navedenega zemljišča v izmeri 27 m2 označil glede vrste rabe kot garažo in tako v skladu s citiranimi določbami ZZKat uskladil pisni in grafični del zemljiškega katastra. Tožbeni ugovor, da bi morala biti v katastrskem operatu izvedena sprememba v vrsti rabe zemljišča še za tri garaže, ki so zgrajene na navedenem zemljišču, je sodišče zavrnilo, sklicujoč se na določbo 76c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), po kateri je za objekte, ki so zgrajeni brez ustreznega dovoljenja, prepovedan vpis in sprememba podatkov v katastru. Da gre pri navedenih treh garažah, za katere tožnica zahteva spremembo v vrsti rabe, za nedovoljene posege v prostor, izhaja iz podatkov v upravnih spisih.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja pritožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožnica je lastnica in uporabnica 3/5 hiše v L., na parc. št. 250/643 k.o. T.p.. Preostali 2/5 hiše sta v lasti D.M. in M. Na navedeni nepremičnini že od nekdaj stojijo štiri garaže, tri od teh garaž uporablja tožeča stranka, eno garažo pa uporabljata D.M. in M. Skupna značilnost vseh štirih garaž je v tem, da gre pri vseh štirih za nedovoljene posege v prostor, zaradi česar sprememba v katastru na podlagi določb ZUN ni dovoljena. Tri garaže, katerih lastnik in uporabnik je tožeča stranka, na tem zemljišču stojijo že več kot 25 let in ves ta čas je v teku postopek legalizacije. Četrta garaža, katere lastnik in uporabnik sta M. in M.D., prav tako predstavlja nedovoljen poseg v prostor. Glede na povedano bi ob pravilni uporabi materialnega prava bilo možno vpisati samo vse štiri garaže ali pa nobene. Rešitev v izpodbijani odločbi, s katero je legalizirana le ena garaža, pa je nezakonita.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi ne gre za legalizacijo nedovoljenega posega v prostor, kot to zmotno navaja pritožnica, pač pa za ugotovitev sprememb, ki so nastale glede na podatke zemljiškokatastrskega operata, to je za uskladitev po uradni dolžnosti podatkov grafičnega dela s pisnim delom zemljiškega katastra glede parcele 250/643 k.o. T.p.. Na podlagi ugotovitev sodnega izvedenca geodetske stroke, da je na navedeni parceli zgrajeni objekt - garaža vrisan v katastrskem načrtu, ni pa evidentiran v pisnem delu zemljiškega katastra, je tudi po presoji pritožbenega sodišča z uporabo določb ZZKat, na katere se sklicujeta tožena stranka in sodišče prve stopnje, uskladitev glede vrste rabe zemljišča, pravilna. Ni pa dejanske podlage za uskladitev glede ostalih treh garaž, kot to uveljavlja pritožnica, zaradi pravilnih razlogov, ki sta jih navedla že tožena stranka in sodišče prve stopnje. Ti objekti namreč niso bili vrisani v katastrskem načrtu. Zato pritožnica s pritožbo ne more uspeti.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo.